Knjiga

V SSKJ2 je beseda knjiga v prvem pomenu razložena kot »večje število trdno sešitih tiskanih listov«, s podpomenom »delo, stvaritev v taki obliki«. Knjige je mogoče pisati ali brati. Verjamem, da je bralčeva želja in avtorjev namen dobra in zanimiva knjiga (kar kot zgleda ponuja slovarsko geslo), pa naj bo leposlovna, strokovna ali znanstvena.

Ne zdi se mi smiselno razpravljati, kateri letni čas je najbolj primeren za branje knjig (seveda so vsi), verjetno pa bi v kakšni javnomnenjski raziskavi prevladovalo poletje, ko se ljudje odpravljajo na plažo. Pritrjujem, da poležavanje ob morju ni popolno, če v roki nimaš knjige, bi bilo pa vseeno vredno razmisliti, kako jo umestiti še v hladnejše, »nedopustniške« mesece. Po poletju pride jesen, o kateri nihče ne more reči, da ne diši vsaj malo tudi po knjigah. Začne se šolsko in študijsko leto, ko se delajo novi seznami domačega branja, bralne značke, obvezne literature itd. Jesen zaznamuje Frankfurtski knjižni sejem, ki poteka ravno v teh dneh in je pomemben dogodek za bralce, avtorje, prevajalce, založnike; skratka vse, ki si ne predstavljajo življenja brez knjige. Še posebej odmeven bo za Slovence naslednji, ko bo slovenska knjiga častna gostja tega največjega knjižnega sejma na svetu in bo dobila še kakšnega novega tujega bralca.

Moja zadnja je bila Ob nastanku sveta Draga Jančarja. Pa vaša?

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).