Iz Ukrajine zbežalo že več kot pol milijona ljudi

22.47 Slovenija v ZN z izrazom trdne podpore Ukrajincem in ukrajinski vladi

Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih Boštjan Malovrh je na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN danes izrazil trdno podporo Ukrajincem in ukrajinski vladi, ki se bori v vojni že peti dan zapored.

Malovrh je dejal, da se Slovenija pridružuje izjavi, ki jo je predhodno podal predstavnik EU, posebej pa podal tudi stališče Slovenije. Vse članice ZN je tudi pozval, naj podprejo predlog resolucije. Zagotovil je, da Slovenija stoji ob strani Ukrajini in njenim prebivalcem.

»Slovenija znova najostreje obsoja neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo, ki jo je ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, in je kršitev ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Rusko dejanje nima opravičila. Gre za resno kršitev mednarodnega prava in resno kršitev ustanovne listine ZN,« je dejal Malovrh, ki je pred tem izrazil globoko zaskrbljenost nad usodo civilistov.

22.28 Vlada sprejela sklep o pravicah beguncev oziroma oseb iz Ukrajine

Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, je vlada na današnji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je na naslovu Blekova vas 60, Logatec v delih prostorov Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ustanovila nastanitveni center, namenjen nastanitvi in oskrbi državljanov Ukrajine.

Osebe, ki bodo nastanjene v tem centru, bodo imele pravico do nastanitve in prehrane ter materialne oskrbe, ki obsega obleko, obutev ter higienske potrebščine. Državljani Ukrajine bodo imeli še pravico do nujnega zdravstvenega varstva, tisti, ki ne bodo nastanjeni v nastanitvenem centru, pa bodo imeli pravico do denarne pomoči.

22.00 ZDA izganjajo ruske diplomate

ZDA so danes ukazale izgon 12 ruskih diplomatov pri Združenih narodih zaradi aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Richard Mills je v Varnostnem svetu ZN dejal, da so diplomati opravljali dejavnosti, ki niso v skladu z njihovimi diplomatskimi odgovornostmi in obveznostmi.

Na odločitev o izgonu je najprej opozoril ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija. Dejal je, da gre za slabo novico, ni pa komentiral ali je tudi sam na seznamu za izgon.

21.50 EU širi sankcije na vplivne posameznike

EU je na seznam sankcij zaradi ruske invazije na Ukrajino danes dodala več posameznikov iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na seznamu sta med drugim prvi mož ruskega energetskega velikana Rosneft, Igor Sečin, in izvršni direktor naftne družbe Transneft, Nikolaj Tokarev, pa tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Po objavi v uradnem listu EU so danes začele veljati nove sankcije proti več ruskim oligarhom in poslovnežem, ki so dejavni v naftnem, bančnem in finančnem sektorju, pa tudi proti članom ruske vlade in visokim vojaškim predstavnikom ter osebam, ki so prispevale k širjenju protiukrajinske propagande in spodbujanju pozitivnega odnosa do invazije na Ukrajino, so zapisali v sporočilu Sveta EU.

21.15 Italija zaradi beguncev razglasila izredne razmere

Italijanska vlada je danes v luči pričakovanega begunskega vala iz Ukrajine razglasila izredne razmere do konca leta. Izredne razmere vladi omogočajo, da v določenih primerih sprejme nujne ukrepe brez predhodnega posvetovanja v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot prvi ukrep je italijanska vlada danes sprejela odločitev, da bodo namenili deset milijonov evrov za priprave na sprejem beguncev. Med drugim naj bi okrepili centre za sprejem beguncev. Italijanska vlada tudi načrtuje ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon termoelektrarn v izrednih razmerah. S tem naj bi zmanjšali odvisnost Italije od uvoza ruskega plina, ki trenutno pokriva 45 odstotkov skupnih potreb države.

21.10 Rusija uvaja izredne ukrepe v podporu rublju

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes napovedal izredne ukrepe v podporo rublju, ki je na račun sankcij Zahoda nazadoval na rekordno nizko raven. Z odlokom je prepovedal nakazila fizičnih oseb v tujino, izvoznikom pa naložil nakupe rublja, tako da bodo morali imeti v rubljih 80 odstotkov svojih finančnih rezerv.

Tudi ruska centralna banka je že sprejela več ukrepov za omilitev škode. Ključno obrestno mero je zvišala z 9,5 na 20 odstotkov. Tujcem je prepovedala prodajo ruskih vrednostnih papirjev. Napovedala je tudi dokapitalizacije in transakcije v tuji valuti, namenjene podpori domačim finančnim institucijam.

Na moskovski borzi se je medtem danes trgovalo le na deviznih in denarnih trgih, trgovanja z vrednostnimi papirji, izvedenimi finančnimi instrumenti in na drugih trgih pa ni bilo, enako bo tudi v torek, in sicer med 10. in 19. uro po moskovskem času, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Rubelj je glede na dolar med trgovanjem strmoglavil že za 30 odstotkov.

21.00 Turčija zapira Bospor in Dardanele za vojne ladje

Turčija je danes sporočila, da v skladu s konvencijo iz Montreuxa vojaškim ladjam prepoveduje plovbo skozi ožini Bospor in Dardanele, je sporočil turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. Konvencija sicer predpisuje, da se imajo vojaške ladje pravico vrniti v domače luke.

20.30 Shell napovedal izstop iz projekta Severni tok 2

Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell bo prodal svoj delež v skupnem podjetju z ruskim plinskim gigantom Gazprom, zadolženim za projekt plinovoda Severni tok 2 med Nemčijo in Rusijo. Za to se je odločil zaradi ruske invazije na Ukrajino, so danes prek londonske borze sporočili iz koncerna.

Shell izstopa tudi iz nekaterih drugih projektov, ki jih ima z Gazpromom. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so napovedali prodajo 27,5-odstotnega deleža v naftnem in plinskem projektu Sahalin-2 in tudi 50-odstotnega deleža v dveh sibirskih naftnih projektih.

Nemčija je zaradi ruske invazije na Ukrajino začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, ki sicer še ne obratuje. Po obstoječem plinovodu Severni tok 1 medtem plin iz Rusije še naprej priteka v državo. Konzorcij za projekt Severni tok 2 poleg Gazproma in Shella vključuje še OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy. Trasa plinovoda Severni tok 2 poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale.

19.45 Ukrajina ruskim dezerterjem ponuja finančno nagrado

Ukrajinski obrambni minister Oleksi Reznikov je prek twiterja ruskim vojakom, ki bi odložili orožje obljubil finančno nagrado in amnestijo. Nagrada naj bi znašala pet milijonov rubljev, kar je nekaj manj od 43.000 evrov. 

18.30 Rasistična diskriminacija beguncev na mejah EU

V zadnjem tednu so številni mediji poročali o diskriminaciji beguncev iz Ukrajine, zlasti afriških, karibskih in azijskih študentov, na poljski meji. Tako poljski kot ukrajinski obmejni organi naj bi številnim temnopoltim beguncem preprečili izhod iz Ukrajine. Nekateri Afričani so doživeli tudi rasistične napade s strani ukrajinskih civilistov, poroča Guardian. Mnogi so ujeti na meji v ledenih temperaturah, drugi se skušajo prebiti do madžarske meje in pred vojno pobegniti od tam. Poročila o rasistični diskriminaciji prihajajo tudi iz romunske in beloruske meje. Kenijska študentka, ki ji je po zapletih in rasistični obravnavi na meji vendarle uspelo priti na Poljsko, poroča, da jo je zaradi njene nacionalnosti zavrnil tudi hotel v Varšavi.

18.10 Pogajanja med Ukrajino in Rusijo so se končala z obljubo nadaljevanja

Pogovori med delegacijami Ukrajine in Rusije v Belorusiji, ki so potekali danes, so se končali. Ukrajinski in ruski pogajalci se bodo vrnili na posvetovanja v prestolnici svojih držav in pripravili načrte za nove pogovore, sta danes sporočili obe strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Delegaciji se vračata v svoji prestolnici na posvetovanja in sta se pogovarjali o možnosti, da bi se kmalu sestali na drugem krogu pogajanj,« je dejal ukrajinski pogajalec Mihail Podoljak. »Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali pogajanja,« je dejal tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski.

17.50 Putin v telefonskem pogovoru z Macronom

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj zaščiti civiliste v Ukrajini, je v izjavi sporočil urad francoskega predsednika. Putin je Macronu medtem dejal, da sta demilitarizacija Ukrajine in zahodno priznanje ruske suverenosti nad Krimskim polotokom predpogoja za končanje spopadov v Ukrajini.

Macron je prav tako ponovil zahtevo mednarodne skupnosti, da Rusija ustavi ofenzivo proti Ukrajini, in potrdil potrebo po takojšnji prekinitvi ognja, so še sporočili iz Elizejske palače, vendar niso navedli odgovora ruskega predsednika. Macron je Putina tudi pozval, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in omogoči, da pošiljke pomoči dosežejo prebivalce.

Putin pa je Macrona seznanil s svojimi predpogoji za končanje spopadov v Ukrajini. »Vladimir Putin je poudaril, da je dogovor mogoč le, če bodo brezpogojno upoštevani legitimni varnostni interesi Rusije, vključno s priznanjem ruske suverenosti nad Krimom, demilitarizacijo in denacifikacijo ukrajinske države ter zagotovitvijo njenega nevtralnega statusa,« je Kremelj zapisal v izjavi po telefonskem pogovoru voditeljev.

17.35 Zelenski podpisal prošnjo za vstop Ukrajine v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal prošnjo za vstop Ukrajine v Evropsko unijo, poroča Reuters. Nekaj minut prej so se končala mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino na beloruski meji. 

17.30 Generalna skupščina ZN začela izredno zasedanje o Ukrajini

Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Predsednik GS ZN Abdula Šahid je takoj na začetku poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter kršitev Ustanovne listine ZN. V podobnem slogu je nadaljeval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad grožnjo ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja in dejal, da si česa takega ni mogoče niti zamisliti.

Ruski veleposlanik Vasilija Nebenzije se je čudil ogromnemu obsegu laži, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas, za kar da se svet ne zanima. Ruski napad na Ukrajino je upravičil z zaščito prebivalcev Donbasa, ki da trpijo pod bombardiranjem Ukrajincev. Napadel je tudi vse države, ki Ukrajino podpirajo z orožjem in drugače. Nebenzija je zatrdil, da »posebna vojaška operacija« ni namenjena zavzetju Ukrajine ampak le zaščiti prebivalcev Donbasa pred genocidom Ukrajine in očiščenju države nacistov. Rusija naj bi se le ščitila pred grožnjo in ščitila tudi Ustanovno listino ZN.

16.55 Ruske sile za odvračanje, vključno z jedrskimi, v stanju visoke pripravljenosti

Ruski predsednik Vladimir Putin je po »popolnoma nesprejemljivih« pripombah britanske zunanje ministrice Liz Truss in tudi drugih ukazal, naj se ruski jedrski odvračalni sistem postavi v stanje visoke pripravljenosti, je danes komentiral Kremelj. Ni sicer natančno jasno, katere izjave Trussove imajo v mislih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Putin je v nedeljo ruskim silam za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem, ukazal, da preidejo v stanje visoke pripravljenosti. Pojasnil je, da je to storil v odziv na »agresivne izjave« članic obrambne zveze Nato.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes za zaostrovanje razmer med invazijo Moskve na Ukrajino med drugim obtožil Trussovo. Dejal je, da so različni predstavniki na različnih ravneh podali izjave o možnih spopadih ali celo trkih in spopadih med Natom in Rusijo.

16.50 Lenarčič pozval Rusijo k spoštovanju prava

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je pozval Rusijo, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo: ne izvaja napadov na civiliste in kritično civilno infrastrukturo, humanitarci pa morajo imeti možnost za operacije reševanja življenj.

16.45 ZDA uvaja nove finančne sankcije proti Rusiji

V najnovejšem udarcu Rusiji je ameriško finančno ministrstvo zamrznilo premoženje ruske centralne banke in državnih skladov v ZDA ali v posesti ameriških državljanov. Ker so to naredili v dogovoru z Evropsko unijo in drugimi, premoženja, ocenjenega v stotinah milijardah dolarjev, ne bo mogoče prenesti kam drugam. »Naša strategija je, preprosto povedano, zagotoviti nazadovanje ruskega gospodarstva, dokler predsednik Putin napreduje z napadom na Ukrajino,« je višji ameriški uradnik anonimno povedal medijem. Opazovalci verjamejo, da gre za Putinove »vojne rezerve«, pričakujejo pa tudi ponovni strmi padec vrednosti rublja in še večjo gospodarsko krizo v Rusiji. Nove sankcije bodo še posebej prizadele ruski investicijski sklad RDIF in njegovega direktorja Kirilla Dmitrieva, ki velja za tesnega sodelavca ruskega predsednika. B. K.

16.30 Slovenska DVK bi Rusijo izločila iz Združenja evropskih volilnih organov

Državna volilna komisija (DVK) je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da bo pozvala mednarodno Združenje evropskih volilnih organov (ACEEEO) k izključitvi Centralne volilne komisije Ruske federacije. Do odločitve ACEEEO o tej izključiti bo DVK zamrznila svoje članstvo v združenju in v primeru, v primeru, da do izključitve Rusije ne bo prišlo, bo iz združenja izstopila Slovenija, so sporočili iz DVK. 

16.15 V Harkovu potekajo siloviti spopadi

V drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov je danes ponovno prišlo do silovitih spopadov. Umrlo naj bi enajst oseb, več sto pa je ranjenih. Rusija zavrača odgovornost za žrtve in trdi, da so ukrajinski nacionalisti sami obstreljevali mesta, ki so jih obkrožale ruske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Regijski guverner Oleg Sinegubov pa je na Telegramu zapisal, da ruski vojaki med drugim bombardirajo tudi stanovanjska območja in da zaradi nenehnega bombardiranja ne morejo poslati reševalnih služb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.50 Slovenija poslala kalašnikovke v Ukrajino, okrepila bo tudi navzočnost v BiH

Slovenija v Ukrajino pošilja kalašnikovke iz strateške rezerve, strelivo in čelade, je po zasedanju obrambnih ministrov EU povedal obrambni minister Matej Tonin. To vse je bilo z letali že odposlano. Natančnejše številke o količinah niso znane, saj so se države EU odločile, da z njihovimi objavami ne bodo koristile Rusiji.   

Slovenija bo okrepila tudi navzočnost v Bosni in Hercegovini (BiH) v misiji Althea, v katero evropske sile EUFOR v kontekstu ukrajinske krize pošiljajo 500 dodatnih vojakov. Da bi razbremenila Slovaško, za katero je predvidena napotitev dodatnih 120 pripadnikov specialnih sil, bo poslala do 50 vojakov. Slovaška, ki ima mejo z Ukrajino je že tako posebno obremenjena.  Zdaj je v BiH okoli 20 slovenskih vojakov

Slovenija bo sodelovala tudi v novi Natovi enoti, ki je predvidena na Slovaškem. Tam bodo ob slovaških vojakih še Nemčija, Češka, Poljska in Nizozemska. Nato po izbruhu krize krepi navzočnost na vzhodnem krilu.  Slovenska vojska je sicer že nekaj let v Latviji, kjer ima v okviru Natovega odvračanja Rusije pod kanadskim poveljstvom okoli 50 vojakov.

15.20  Ruski zunanji minister se ne more udeležiti zasedanja sveta ZN

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bi moral v torek osebno nagovoriti svet ZN za človekove pravice in konferenco o razoroževanju, poleg tega naj bi imel tudi novinarsko konferenco, a je udeležbo odpovedal. Kot so sporočili z ruskega predstavništva v Ženevi, je bil v to prisiljen zaradi prepovedi leta v zračnem prostoru številnih držav EU.

15.15  Švica prekinja nevtralnost

Švica se je po začetni napovedi nevtralnosti premislila in danes napovedala, da bo sprejela enake sankcije proti Rusiji kakor Evropska unija. 

15.10  Orožje ne bo šlo čez Madžarsko

Madžarska iz varnostnih razlogov ne bo dopustila, da bi orožje, namenjeno Ukrajini, potovalo čez njeno ozemlje. Prav tako sama v Ukrajino ne bo poslala orožja. Zunanji minister Peter Szijjarto je opozoril, da bi pošiljke orožja lahko postale vojaška tarča. 

14.45  Ministrstvo poziva slovenske državljane, naj zapustijo Rusijo in Belorusijo

Slovensko zunanje ministrstvo je danes odsvetovalo vsa potovanja v Rusijo in Belorusijo. »Slovenskim državljanom zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino odsvetujemo vsa potovanja na območje Rusije in Belorusije,« so sporočili na twitterju. Kasneje so sporočili še, da Slovencem, ki se nahajajo v obeh državah, svetujejo, naj ju zapustijo.

Na spletni strani ministrstva še piše, da je obseg pomoči veleposlaništva Slovenije v Moskvi slovenskim državljanom, ki bi se nahajali na teh območjih in bi jo potrebovali, omejen. MZZ nima natančnih podatkov o tem, koliko Slovencev je trenutno v Rusiji oziroma Belorusiji. Po ocenah jih je menda v Rusiji okoli sto, v Belorusiji pa okoli 50, vendar opozarjajo, da ljudem ni treba posredovati podatkov o tem, kam potujejo, zato natančno število ni znano.

14.17  Rusija s prepovedmi letov družbam iz 36 držav

Rusija je uvedla ostre prepovedi letov letalskim družbam iz 36 držav. V ponedeljek je namreč prepovedala letalskim prevoznikom iz 36 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Španijo, Italijo in Kanado, da uporabljajo ruski zračni prostor v povračilni potezi po strogih sankcijah proti njenemu letalskemu sektorju, poroča Reuters.

14.11  Bruselj: RT in Sputnik sta državna kanala za širjenje propagande

V evropski komisiji so natančneje pojasnili razloge za prepoved delovanja Sputnika in Russia Today v EU. Oba kanala vidijo kot del vojaških prizadevanj in v celoti pod nadzorom državnega aparata. Kot je povedal glasnik evropske komisije Eric Mamer, »na noben način ne predstavljata nobene oblike medija«, ki pokriva dogajanje, temveč sta kanal za širjenje propagande.    

14.00  Vatikan pripravljen pomagati pri pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini

Vatikan je izrazil pripravljenost pomagati pri pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Eskalacija konflikta, ki bi vključevala tudi druge države, bi bila katastrofa velikanskih razsežnosti, je danes v pogovoru za več italijanskih dnevnikov dejal vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. »Sveti sedež, ki je v zadnjih letih nenehno, diskretno in z veliko pozornostjo spremljal dogodke v Ukrajini ter nudil svojo razpoložljivost za olajšanje dialoga z Rusijo, je vedno pripravljen pomagati obema stranema, da bi se ta pot nadaljevala,« je dejal Parolin.

13:51  Bruselj: Tudi Srbija naj uvede sankcije, nezadovoljstvo glede švicarske nevtralnosti

V evropski komisiji pričakujejo, da se države kandidatke, ki hočejo postati države članice, denimo Srbija, uskladijo s politiko sankcij EU. To bi v praksi, denimo, moralo pomeniti, da mora Beograd ustaviti delovanje ruskega glasila Sputnik v Srbiji. Glede prekinitve delovanja Sputnika in RT v EU sicer še potekajo priprave za izvedbo odločitve v praksi.    

V EU narašča tudi nezadovoljstvo zaradi Švice, ki se doslej ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, pri čemer je kot razlog navajala svojo nevtralnost. Švicarski predsednik Ignazio Cassis je sicer v nedeljo prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici, morda bodo odločitev sprejeli še danes.

Neimenovani evropski diplomat v Bruslju je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal, da je nerazumljivo, da se Švica sklicuje na nevtralnost, ko bi morala kaznovati kršitve mednarodnega prava.

13.20  Ukrajinski vojaki s Kačjega otoka so živi

Ukrajinski vojaki z majhnega otočka v Črnem morju, ki so v odzivu na poziv ruske vojaške ladje k predaji prejšnji teden odvrnili: »Ruska vojaška ladja, jeb... se!« in so veljali za mrtve, so živi.

Spomnimo, pred dnevi so skoraj vsi svetovni mediji poročali o posnetku vojakov s Kačjega otoka. »To je ruska vojaška ladja. Predlagam vam, da položite orožje in se predate ter se s tem ognete prelivanju krvi in nepotrebnim žrtvam. V nasprotnem primeru vas bomo bombardirali,« je bilo slišati na posnetku. Ukrajinski vojak je odvrnil: »Ruska vojaška ladja, jeb... se.« Stik z vojaki so takrat izgubili in ukrajinske oblasti so poročale, da so umrli. Zdaj so potrdili, da so vojaki živi, Rusi so jih zajeli.

13.14  Japonska namerava uvesti sankcije proti beloruskemu predsedniku in ruski centralni banki

Japonska namerava v odziv na ruski napad na Ukrajino uvesti sankcije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in omejiti svoje sodelovanje z rusko centralno banko, je danes dejal japonski premier Fumio Kišida. Japonski premier je na današnjem zasedanju parlamentarnega odbora za proračun sprva naznanil, da njegova vlada razmišlja o uvedbi sankcij proti Belorusiji, od koder ruske sile izvajajo napad na Ukrajino. Slišati je bilo tudi napovedi, da se bo država kmalu uradno pridružila ruski vojni proti Ukrajini. Po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa se je japonski premier odločil, da glede na očitno vpletenost Belorusije v agresijo sprejmejo sankcije proti beloruskemu predsedniku Lukašenku, drugim posameznikom in organizacijam. Načrtujejo tudi ukrepe za nadzor izvoza, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

12.55  Iz Ukrajine doslej zbežalo več kot 500.000 ljudi

Odkar je Rusija pred petimi dnevi začela invazijo, je iz Ukrajine v sosednje države pobegnilo že več kot pol milijona ljudi, je danes na twitterju sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Menda vBeč kot polovica se jih zateklo na Poljsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skoraj 85.000 ljudi je prispelo na Madžarsko, več kot 36.000 v Moldavijo, več kot 32.500 v Romunijo, 30.000 na Slovaško in več kot 300 v Belorusijo. Veliko ljudi, po podatkih UNHCR gre za 34.600 oseb, je iz Ukrajine zbežalo tudi v druge evropske države.

12.37  Ukrajina in Rusija začeli pogovore v Belorusiji

Delegaciji Ukrajine in Rusije sta danes v Belorusiji začeli prve pogovore o konfliktu, ki ga je z invazijo v Ukrajino sprožil Kremelj, poroča beloruska tiskovna agencija Belta. »Lahko se počutite povsem varne,« je ob začetku pogovorov dejal beloruski zunanji minister Vladimir Makej. Pogovori potekajo v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ob belorusko-ukrajinski meji v bližini Černobila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer še v nedeljo dopoldne zavračal možnost, da bi se pogajali v Belorusiji. Od tam namreč Rusija napada Ukrajino. Nato je vendarle privolil v pogajanja ob ukrajinsko-beloruski meji.

12.32  Lenarčič o prvi pomoči, ki je prispela v ukrajinsko prestolnico

Včeraj je v Kijev prispel prvi tovornjak pomoči, ki je bil kanaliziran iz Slovenije prek mehanizma EU za civilno zaščito, je prek twitterja sporočil Janez Lenarčič, komisar za krizno upravljanje. »Na poti je nadaljnja pomoč.«

12.22  Kremelj: Rusija bo nadomestila škodo zaradi sankcij Zahoda

Rusija je sposobna nadomestiti škodo, ki bo nastala zaradi zahodnih sankcij, so danes sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin bo sicer danes svoje delo posvetil gospodarskim vprašanjem in se srečal s ključnimi ministri, predsednico centralne banke in direktorjem banke Sberbank. »Zahodne sankcije so hude, vendar ima naša država potencial, da nadomesti škodo,« je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. »Predsednik Putin bo nadaljeval delo v Kremlju, danes se bo posvetil gospodarskim vprašanjem,« je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Putin se bo po njegovih besedah sestal s premierom Mihailom Mišustinom, finančnim ministrom Antonom Siluanovom, predsednico ruske centralne banke Elviro Nabjulino in izvršnim direktorjem glavne ruske banke Sberbank.

12.20  Kitajska v odzivu na Putinovo jedrsko grožnjo poziva k zadržanosti

Kitajska je pozvala k deeskalaciji konflikta v Ukrajini, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin dvignil pripravljenost sil za odvračanje z jedrskim orožjem. Obenem je Peking obsodil sankcije zahodnih zaveznic proti Rusiji, saj da te zgolj ovirajo iskanje rešitve konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska v zvezi s krizo previdno hodi po diplomatski vrvi, saj poskuša uravnotežiti svojo osnovno zunanjepolitično usmeritev, da je suverenost države nedotakljiva in da se drugi ne smejo vmešavati, s podporo tesni zaveznici Moskvi. Pozvala je, naj se upoštevajo razumne varnostne zahteve Rusije, in večkrat zavrnila obsodbo Putinovih dejanj ali uporabo izraza invazija.

12.13  EU pričakuje čimprejšnjo obravnavo ukrajinske prošnje za priključitev EU

EU pričakuje, da bo prošnja Ukrajine za vstop v Evropsko unijo obravnavana čim prej. Uradniki v Bruslju so dejali, »da bo to moral zelo hitro oceniti svet in sprejeti odločitev o tem, ali bo zahtevano nujno mnenje evropske komisije«. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v videonagovoru pozval Evropsko unijo za nujen dostop do 27-članskega bloka za državo po posebnih postopkih. Da bi Ukrajina postala članica EU, bo šla skozi različno dolgo predpristopno obdobje, v katerem država kandidatka prilagaja svoje institucije, standarde in infrastrukturo, da ji omogoči izpolnjevanje obveznosti kot države članice.

11.46  Kremelj z obtožbami nad EU

Kremelj je Evropsko unijo obtožil sovražnega vedenja do Rusije, češ da je dobava orožja Ukrajini nevarna in destabilizira, ter da je dokazal, da je imela Rusija prav v svojih prizadevanjih za demilitarizacijo svoje sosede. Zahod je povečal dobavo orožja Ukrajini, da bi ji pomagal pri obrambi pred rusko invazijo, ki jo Moskva imenuje »posebna vojaška operacija«, namenjena zaščiti civilistov, poročanje Reutersa povzema Guardian. Kremelj sicer svojega uradnega stališča ni želel razkriti pred pogovori z rusko delegacijo, poroča AFP. »Predlagam, da počakamo na pogovore,« je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, »da ne bi razglasil nobenih pogajalskih izhodišč«.

11.25  Litva poziva: Mednarodno kazensko sodišče naj preišče vojne zločine

Litovska vlada je napovedala, da bo tožilce na mednarodnem kazenskem sodišču pozvala, naj preiščejo »vojne zločine in zločine proti človeštvu v Ukrajini«, poroča Guardian. »Vsak dan prihaja novo gradivo, vendar ga imamo že dovolj, da lahko vložimo zahtevo,« je dejala litovska premierka Ingrida Simonyte na televizijski seji vlade.

11.22  Telefonski pogovor Stoltenberga in Janše

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je opravil telefonski pogovor s premierom Janezom Janšo. »Slovenija je cenjena zaveznica, ki daje pomembne prispevke k samoobrambi ukrajinskega prebivalstva,« je sporočil Stoltenberg. Obrambni minister Matej Tonin je konec tedna že napovedal, da bo Slovenija pomagala Ukrajini tudi z orožjem. Teme pogovora so bile aktualne razmere v Ukrajini, na vzhodnem krilu zavezništva in Zahodnem Balkanu. Pogovarjala sta se tudi o naporih za umiritev razmer. Generalnemu sekretarju Stoltenbergu pa so bila predstavljena slovenska prizadevanja za pomoč. Teme pogovora so bile aktualne razmere v Ukrajini, na vzhodnem krilu zavezništva in Zahodnem Balkanu.

11.20  Ukrajina trdi, da je umrlo več kot 5000 ruskih vojakov

Kijevsko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v prvih štirih dneh bojev v Ukrajini ubitih več kot 5000 ruskih vojakov, poroča BBC. V izjavi, objavljeni na facebooku, so ukrajinski uradniki še trdili, da so ukrajinske sile uničile 191 tankov, 29 bojnih letal, 29 helikopterjev in 816 oklepnih transporterjev. Medtem so opazovalci ZN sporočili, da so v prvih dneh bojev potrdili najmanj 94 smrtnih žrtev civilistov. 

11.08  O ruski invaziji na Ukrajino bo razpravljal tudi Svet ZN za človekove pravice

Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes glasoval za nujno razpravo o ruski invaziji na Ukrajino. Razprava bo potekala v četrtek po treh dneh govorov ministrov iz več kot 140 držav, v torek naj bi na zasedanju govoril tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

10.51  Ukrajina zanika, da bi Rusi zavzeli največjo jedrsko elektrarno v Evropi

Medtem ko Putin, kot poroča BBC, jedrsko orožje prestavlja iz vojaške pripravljenosti v »posebno pripravljenost«, Ukrajinski uradniki zanikajo trditve Rusije, da so njene sile zavzele največjo evropsko jedrsko elektrarno Zaporožje. Energoatom, ukrajinsko državno podjetje za jedrsko energijo, je za tiskovno agencijo Interfax dejalo, da so trditve Moskve »absolutna laž, lažna informacija«. Rusija je zjutraj sporočila, da so njene čete zavzele tovarno v Zaporožju. Generalmajor Igor Konašenkov z ruskega obrambnega ministrstva je v izjavi dejal: »Ruski vojaki v celoti varujejo in nadzorujejo območje okoli jedrske elektrarne v Zaporožju.«

10.50  Pred pogajanji: Ukrajina z zahtevo po prekinitvi ognja in umiku ruskih sil

Ukrajina zahteva takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil. To zahtevo je izrazila takoj, ko je delegacija države prispela na pogovore z Rusijo na ukrajinsko-belorusko mejo, je zapisano v izjavi ukrajinskega predsedstva, ki jo povzema BBC. Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor. Rusko delegacijo vodi svetovalec Kremlja Vladimir Medinski, ki je pred pogovori dejal, da si ruska stran želi doseči dogovor s Kijevom. »Vsak dan, ko se konflikt podaljšuje, umirajo ukrajinski državljani in vojaki. Pripravljeni smo doseči dogovor, vendar mora biti to v interesu obeh strani,« je povedal. 

10.49 Tudi pomoč Luksemburga z orožjem

Tudi Luksemburg bo zagotovil vojaško pomoč Ukrajini. Kot je sporočil obrambni minister Velikega vojvodstva François Bausch, bodo poslali sto kosov protitankovskega orožja, džipe in šotore.

10.08  Rusko gospodarstvo čedalje bolj v kotu

Ponedeljkovo jutro je za rusko gospodarstvo zelo stresno. Gospodarske sankcije in likvidacije deležev v ruskih državnih podjetjih so znatno povečale njeno gospodarsko izolacijo. Tečaj rublja je v ponedeljek ob odprtju borz padel za 30 odstotkov, zaradi česar so obrestne mere v Rusiji zrasle z 9,5 odstotka na 20 odstotkov. Velika Britanija je napovedala nove sankcije proti ruski centralni banki. Tako fizičnim osebam kot podjetjem v Veliki Britaniji je po novem prepovedano poslovati z rusko centralno banko, njenim finančnim ministrstvom in njenim premoženjskim skladom, s čimer želijo odrezati glavne moskovske finančne institucije od zahodnih trgov.

V Združenem kraljestvu pospešeno spremljajo tudi predpise za boj proti pranju denarja. Tuji lastniki nepremičnin se morajo po novem prijaviti na uradu, tam pa še dodatno preverijo njihovo identiteto. Ukrep je namenjen preprečevanju tujih ruskih kriminalcev in oligarhov, da bi uporabljali agente za odpiranje podjetij ali nakupe premoženja v njihovem imenu. Britanski energetski gigant BP bo odstopil svoj 19,75-odstotni delež v ruski državni naftni družbi Rosneft - holding, ki je ocenjen na okoli 14 milijard dolarjev (10,4 milijarde funtov). Medtem norveški energetski velikan Equinor pravi, da bo začel postopek odprodaje svojih deležev v podjetjih v Rusiji. V Singapurju bodo uvedli povečan nadzor na izvozom materialov, ki jih je mogoče uporabiti za vojaške namene. Blokirali bodo tudi nekatere ruske banke in njihove finančne transakcije.

10.06  EU: Poljska bo logistično vozlišče za vojaško pomoč Ukrajini

Obrambni ministri EU bodo na današnji videokonferenci, ki se bo začela ob 12.30, razpravljali o izpeljavi financiranja in dobav orožja Ukrajini. Eno od vprašanj po besedah zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella je, kako prepeljati orožje do frontne črte in ukrajinske vojske. Poljska bo po sinočnjih Borellovih napovedih delovala kot logistično vozlišče. EU bo iz svojega mirovnega instrumenta financirala nakupe orožja za Ukrajino v vrednosti 450 milijonov evrov. Kot je napovedal Borrell, bo Ukrajina iz EU dobila tudi bojna letala.

10.00  Ukrajinska delegacija prispela na belorusko mejo na pogovore

Ukrajinska delegacija je prispela na območje na ukrajinsko-beloruski meji na pogovore z Rusijo, je, kot poroča CNN, v ponedeljek zjutraj sporočilo ukrajinsko predsedstvo. V delegaciji so med drugim obrambni minister Oleksij Reznikov, svetovalec vodje urada ukrajinskega predsednika Mihajla Podoliaka in namestnik ministra za zunanje zadeve Ukrajine Nikola Točitski. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ni del delegacije. Ukrajinski predsednik je sicer pred tem dejal, da večjih uspehov pri pogajanjih ne pričakuje, da pa je vredno poskusiti.

Glavno vprašanje na njihovem dnevnem redu je po mnenju ukrajinske strani premirje in umik vojakov z ukrajinskega ozemlja, navaja BBC. Pred tem so bili pogovori zaradi logističnih in varnostnih vprašanj preloženi.

09.34  MZZ odsvetuje potovanja v Rusijo in Belorusijo

Slovensko zunanje ministrstvo je danes odsvetovalo vsa potovanja v Rusijo in Belorusijo.

09.19  Ruska centralna banka z ukrepi za omilitev posledic sankcij Zahoda

Ruska centralna banka je sprejela več ukrepov, s katerimi želi omiliti posledice sankcij Zahoda zaradi ruskega napada na Ukrajino. Med drugim je krepko dvignila ključno obrestno mero, izvoznikom pa naročila prodajo tujih valut. Moskovska borza je medtem zamaknila začetek trgovanja. Ruska centralna banka je ključno obrestno mero zvišala z 9,5 na 20 odstotkov, so sporočilo banke povzeli ruski mediji.

09.16  Janša poziva k shodu v podporo Ukrajini

Premier Janez Janša je napovedal shod v podporo Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Shod naj bi potekal v sredo ob 17. uri v Ljubljani, natančnejšo lokacijo pa namerava sporočiti danes, je v nedeljo zvečer tvitnil premier. Janša je sicer medtem spregovoril tudi za vseevropsko medijsko mrežo Euractiv in opozoril, da Zahod mora ustaviti ruskega predsednika Vladimirja Putina zdaj, saj če bo padel Kijev, bo to imelo posledice za celoten vzhod Evrope.

09.03  Ukrajinski ministri: Ruske sile so zmanjšale tempo svoje ofenzive

Ruske sile so zmanjšale tempo svoje ofenzive proti Ukrajini, so sporočili iz kabineta ukrajinskih ministrov, poroča CNN. »Ruski okupatorji so zmanjšali tempo ofenzive, vendar še vedno poskušajo razviti prevlado na nekaterih področjih v ofenzivi proti Ukrajini,« je kabinet ministrov v ponedeljek objavil na svoji uradni strani na twitterju. Kljub upočasnjenemu tempu pa čete še vedno napredujejo v Ukrajini, je v ponedeljek sporočil generalštab oboroženih sil Ukrajine.

»Sovražnik je med zračno ofenzivno operacijo nadaljeval napade na vojaška in civilna letališča, vojaške poveljniške točke, sisteme zračne obrambe, pomembno kritično infrastrukturo, naseljena središča in enote na območju obrambe,« je zapisano v izjavi. Okupatorji so, kot so zapisali, v nasprotju z normami mednarodnega humanitarnega prava zahrbtno sprožili raketne napade na stanovanjske objekte v Žitomirju in Černigovu.

Rusko obrambno ministrstvo oziroma vojska pa medtem trdi, da je pridobila nadzor nad ukrajinskim zračnim prostorom. »Rusko letalstvo je pridobilo zračno prevlado nad celotnim ozemljem Ukrajine,« je v izjavi dejal tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za obrambo generalmajor Igor Konašenkov. Kot navaja CNN, te trditve ne morejo preveriti oziroma potrditi. Od začetka vojne je ruska vojska podala napačne trditve glede svojih vojaških operacij.

08.37 Južna Koreja se bo pridružila sankcijam swift proti Rusiji in poslala humanitarno pomoč Ukrajini

Južna Koreja bo prepovedala izvoz strateškega materiala v Rusijo in se pridružila mednarodnim prizadevanjem za blokiranje nekaterih ruskih bank iz svetovnega plačilnega sistema swift, so v ponedeljek sporočili z zunanjega ministrstva države, poroča CNN. Ministrstvo ni razkrilo, kateri ključni strateški materiali bodo predmet prepovedi izvoza, vendar so sporočili, da so ZDA o svoji odločitvi obvestili po diplomatski poti. Država bo tudi povečala svojo humanitarno podporo Ukrajini s sodelovanjem z mednarodno skupnostjo in pošiljanjem nesmrtonosne vojaške opreme, so sporočili z ministrstva.

08.30  Nekdanji japonski premier predlagal, da bi ZDA v njihovi državi imele jedrsko orožje

Nekdanji japonski premier Šinzo Abe je v televizijskem intervjuju, kjer so govorili o dogajanju v Ukrajini, razburil z izjavo, da bi Japonska morala dovoliti Američanom, da v njihovi državi namesti jedrsko orožje. Na Japonskem ruska invazija na Ukrajino riše vzporednice s potencialno kitajsko invazijo na Tajvan ali prevzemom otokov v Vzhodnokitajskem morju, ki jih nadzorujejo Japonci. Dopisnik BBC iz Tokia Rupert Wingfield-Hayes pravi, da je to politično eden največjih tabujev na Japonskem. Od druge svetovne vojne se je Japonska zavezala, da na svojem ozemlju nikoli ne bo imela, proizvajala ali uporabljala jedrskega orožja. Abe je tudi dejal, da verjame, da bi morale ZDA Kitajski jasno povedati, da bodo branile Tajvan, če jih Peking napade. 

Aktualni japonski premier Fumio Kišida pa je danes v odzivu na Abejev predlog dejal, da bi bilo »nesprejemljivo«, da bi Tokio sklenil dogovor o delitvi jedrskega prostora z ZDA. »To je nesprejemljivo glede na stališča naše države, da na svojem ozemlju ne dovoljuje proizvodnje ali uvedbe jedrskega orožja,« je dejal Kišida pred japonskim parlamentom.

08.01  Zelenski v nedeljo: Prihodnjih 24 ur bo za Ukrajino ključnih

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo po telefonu povedal britanskemu premieru Borisu Johnsonu, da je prihodnjih 24 ur ključnih za Ukrajino, je dejal tiskovni predstavnik Downing Streeta, poroča Reuters. Johnson je dejal, da bodo Združeno kraljestvo in njeni zavezniki naredili vse, da bi zagotovili, da bo obrambna pomoč dosegla Ukrajino, je dejal tiskovni predstavnik v izjavi.

08.00  Prestolnica, kjer je uvedena policijska ura, ostaja v rokah Ukrajine

V Kijevu so ob osmih zjutraj po njihovem času prebivalci prestolnice lahko svobodno zapustili podzemna zavetišča, kjer so bivali, saj je policijska ura, ki je trajala konec tedna, odpravljena, navaja BBC. Odprte bodo lahko trgovine z živili, javni prevoz bo stekel, bodo pa podzemne železnice vozile redkeje kot običajno. Konec tedna so ponovno odjeknile eksplozije, ki so bile večinoma zadržane na obrobju osrednjega Kijeva. Strašni napad ruskih raket na središče mesta se ni uresničil, prestolnica pa ostaja v rokah Ukrajine. Policijska ura bo ponovno uvedena ob 22. uri in bo trajala do jutri do sedme ure. A prebivalcem svetujejo, naj podnevi ne zapuščajo svojih domov in zavetišč, razen če je to nujno potrebno.

07.55  Belorusija pravi, da je pripravljena na pogovore med Rusijo in Ukrajino

Beloruske oblasti so danes sporočile, da so pripravljene na načrtovane pogovore med Rusijo in Ukrajino, čeprav delegaciji še nista prispeli. Prizorišče za pogovore med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji je pripravljeno in čakamo na delegaciji, je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dopisnica iz Rusije na RTV Slovenija je poročala, da bo rusko delegacijo vodil nekdanji minister za kulturo in zdajšnji svetovalec Putina Vladimir Medinski, v delegaciji sta tudi namestnika ministra za obrambo in zunanje zadeve. Kdo bo vodil ukrajinsko delegacijo, za zdaj ni znano. Medinski je kasneje po poročanju Reutersa dejal, da je v interesu obeh strani, da na pogajanjih skleneta dogovor. Medinski je kasneje po poročanju Reutersa dejal, da je v interesu obeh strani, da na pogajanjih skleneta dogovor. Ob tem je napovedal, da naj bi se pogajanja začela ob 12. uri po lokalnem času (ob 11. uri po srednjeevropskem času).

07.52 Von der Leynova: Ukrajina sodi v Evropsko unijo

Ukrajina sodi v Evropsko unijo, je v nedeljskem pogovoru za spletni portal Euronews dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Povedala je, da EU in Ukrajina sodelujeta na številnih področjih, tako na primer poteka vključevanje ukrajinskega trga v evropski enotni trg, strani pa sodelujeta tudi na področju energetike.

07.16  ZDA odobrile dostavo raket stinger Ukrajini

ZDA so prvič doslej odobrile dostavo raket zemlja-zrak tipa stinger ukrajinski vojski. To bo prva dostava omenjenih raket iz ZDA, podobno pa so napovedale tudi nekatere evropske države. ZDA so dostavo raket stinger odobrile že v petek, v nedeljo pa je novico potrdil neimenovani predstavnik vlade predsednika Josepha Bidna, poročajo ameriški mediji. ZDA sicer še niso dodelale logistike dostave raket. 

06.55 Ruska invazija se nadaljuje

Ruska ofenziva na glavno mesto Ukrajine Kijev se danes zgodaj zjutraj nadaljuje, je sporočila ukrajinska vojska. Številni prebivalci mesta so se medtem skrivali v podzemnih prostorih, je poročal BBC. O eksplozijah so ponoči poročali tudi v bližini številnih drugih ukrajinskih mest, med njimi iz Harkova. Na severu Kijeva je ruska vojska ponoči poskušala zgraditi pontonski most za prečkanje reke Irpin, je na facebooku sporočil generalštab ukrajinske vojske. Med drugim je ruska vojska neuspešno poskušala zavzeti mesto Irpin tik pred Kijevom, so sporočili. Ruske čete so napredovale iz južnega ukrajinskega mesta Herson proti Mikolajvu, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema DPA. V Černigovu so vso noč potekali spopadi, poroča BBC. Raketa je menda zadela vrtec in zanetila požar, poškodovana sta tudi trgovina in stanovanjski blok. BBC poroča o le enem ranjenem. Ena ženska je bila lažje poškodovana, poroča BBC.

06.50 Belorusija naj bi se uradno vpletla v vojno

Nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na ukrajinsko agencijo Unian, danes poroča o namigih, da bi se lahko Belorusija že v ponedeljek uradno vpletla v vojno v Ukrajini. Del ruskih sil je sicer v Ukrajino vdrl prav iz Belorusije.

06.45  Belorusi so se odločili za jedrsko orožje in ruske sile

Beloruski volivci so se na nedeljskem referendumu o ustavnih reformah odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju, obenem pa so 67-letnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku omogočili predsedniški mandat vse do leta 2035, poroča AFP. Lukašenko je Putinu dovolil, da so ruske enote napadle Ukrajino z ozemlja Belorusije, ki je jedrsko orožje po razpadu Sovjetske zveze predala Rusiji. Ta bo lahko po novem jedrske rakete spet namestila v Belorusiji, to pomeni bliže Evropi. Britanski Daily Mail medtem poroča, da naj bi Lukašenko odobril napotitev posebnih enot beloruske vojske v Ukrajino na pomoč Rusom, ki oblegajo prestolnico Kijev. Lukašenko je v nedeljo za ruske medije izjavil, da zahodne sankcije silijo Rusijo v tretjo svetovno vojno.

03.19  Brazilija se ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji

Brazilski desničarski predsednik Jair Bolsonaro je v nedeljo dejal, da se Brazilija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji in bo ostala nevtralna. Bolsonaro, ki se je 16. februarja v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je dodal, da ne želi prenesti posledic konflikta v Brazilijo. Prav tako je dejal, da mu je Putin povedal, da Rusija ne namerava izvajati pokolov v Ukrajini in da se v nekaterih regijah Ukrajine 90 odstotkov prebivalstva želi pridružiti Rusiji. Brazilija je sicer v petek v varnostnem svetu ZN glasovala za predlog resolucije, ki je obsodila rusko agresijo, vendar pa se obenem ni pridružila izjavi Organizacije ameriških držav z obsodbo ruskega početja.

01.09  Razmere v Kijevu zelo napete, Rusi so zavzeli pristaniško mesto Berdjansk

Razmere v Kijevu so zelo napete, a ruske sile ga kljub nekaterim drugačnim trditvam niso povsem obkolile, je v nedeljo zvečer zatrdil župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. Ukrajinska vojska se krčevito upira in ruska stran je utrpela številne žrtve, je Kličko dejal za nemški časnik Bild. Rusi pa so menda zasedli pristaniško mesto Berdjansk na jugovzhodu Ukrajine, je na facebooku objavil vršilec dolžnosti župana Oleksandr Svidlo. Kot je dodal, so jih ruski vojaki obvestili, da so vse upravne stavbe pod njihovim nadzorom. V Berdjansku, kjer živi okoli 100.000 ljudi, je tudi pomorsko vojaško oporišče, še poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

00.30  GS ZN danes o Ukrajini, stekla naj bi prva pogajanja

Generalna skupščina Združenih narodov bo danes na zasedanju sprejemala resolucijo z obsodbo ruske agresije na Ukrajino, medtem ko naj bi se v bližini Černobila začela prva pogajanja med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki. Na izrednem zasedanju se bo na zahtevo Francije sestal tudi varnostni svet ZN in razpravljal o humanitarni krizi v Ukrajini. Na meji med Belorusijo in Ukrajino v bližini Černobila naj bi se po nekaterih napovedih danes zjutraj začela pogajanja med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki, ki so jih sprva pričakovali že v nedeljo, a naj bi se zavlekla zaradi logističnih težav ukrajinske delegacije.

V Kijevu so v pogajanja privolili po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom. Pogovori na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat naj bi se začeli brez pogojev. Zelenski je glede pogajanj sicer skeptičen in ne verjame v uspeh srečanja, vendar želi poskusiti ustaviti vojno, dokler za to obstajajo minimalne možnosti, je pojasnil v nedeljo.

00.30  Ministri EU za obrambo in energetiko zaradi vojne v Ukrajini na izrednih zasedanjih v Bruslju

Obrambni ministri držav EU se bodo po tem, ko se je EU v nedeljo prvič v zgodovini odločila, da bo za pomoč Ukrajini v boju proti ruski agresiji financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi, danes dogovorili o nadaljnjih korakih. Na izrednem zasedanju se bodo sešli tudi ministri držav EU za energetiko, saj je EU zelo odvisna od ruskega plina.