Kraj otroštva – za jesen življenja

Dobrovnik, kraj z nekaj več kot 900 prebivalci, leži dobrih deset kilometrov iz Lendave proti meji z Madžarsko, a tudi med turisti ni neznano ime. Bukovniško jezero in tamkajšnji adrenalinski park ter Tropski vrt gojiteljev orhidej vsako leto privabijo okoli 100.000 obiskovalcev. V kraju živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti, poleg slovenščine je tu uradni jezik tudi madžarščina. Tako majhnost kraja kot njegova opekarska tradicija in madžarska ornamentika so arhitekta Tadejo Madjar Stajnko in Roberta Kardinarja iz murskosoboškega arhitekturnega biroja ZEU vodile pri zasnovi novega doma starejših Dobrovnik.

Pred mesecem je Dobrovnik vzbudil tudi pozornost širše javnosti, ko je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v Domu starejših Rakičan, ki bo upravljal novi dom, podpisal pogodbo za njegovo gradnjo. Na tej lokaciji je pred kakšnim stoletjem stala stara šola, pozneje pa montažni vrtec, a po selitvi vrtca na novo lokacijo to območje že približno desetletje sameva.

Soavtor zasnove Robert Kardinar pojasnjuje, da je Dobrovnik razdeljen na dva centra. »Eden je upravno-kulturni okoli cerkve, občine, kulturnega doma, pošte, trgovine in osrednjega trga, drugega pa tvorijo šola z vrtcem ter rekreacijski center s telovadnico in nogometnim igriščem. Na vmesnem delu med njima bo po novem stal dom starejših,« je pojasnil.

Dom starejših Dobrovnik je postavljen v središče kraja, s čimer bodo starejšim zagotovili vpetost v skupnost. FOTO: računalniški prikaz biro ZEU

S tem novim programom, ki so ga namerno postavili v središče kraja, četudi bi lahko našli marsikatero drugo lokacijo, bolj umaknjeno v naravo, bodo starejšim zagotovili vpetost v lokalno skupnost, poleg tega se bo tudi kraj – zdaj razdeljen na dve polovici – vnovič povezal z novim trgom pa tudi notranjim atrijem doma, ki bo napol javen.

»Sem bodo prihajali vnuki obiskovat stare starše, na obiske bodo prihajali vrtčevski otroci, območje bo živelo tudi z drugimi dejavnostmi lokalne skupnosti,« dodaja sogovornik. Trg z manjšim parkom, ki se bo odpiral proti šoli, bo vključeval tudi gnezdišče štorklje, ki sem prihaja gnezdit že desetletja, ta del Dobrovnika pa bo na novo zaživel še z obnovo stare tovarne nogavic Tio, v kateri bodo uredili okoli 30 oskrbovanih stanovanj.

Za približno 50 oskrbovancev

Dom bo namenjen 47 oskrbovancem; poleg 44 mest za stalne stanovalce bodo tri še za začasne namestitve, deloval pa bo tudi kot dnevni center za dodatnih šest oseb. Sogovornika sta si ga zamislila v dveh objektih, pri tem sta sledila merilu vasi in njenim gabaritom ter celoten kompleks oblikovala na prvi pogled kot skupek manjših hiš. Ker so pozidave ob glavni državni cesti s severne strani nižje, proti središču vasi, ki ga zaznamuje cerkev, pa višje, sta glavno stavbo umaknila od glavne ceste in jo zasnovala kot dvoetažno. Umeščena je torej na jug parcele v notranjost vasi, kjer so že obstoječi višji objekti, šola in stanovanjski bloki.

Na fasadnih panelih bo v tem dvojezičnem kraju reinterpretirana madžarska ornamentika ljudske umetnosti. FOTO: računalniški prikaz biro ZEU

Pred njo se bodo oblikovali nova vhodna ploščad oziroma trg ter parkirne površine. V pritličju bodo med drugim vhodna avla, večnamenska dvorana, dnevnovarstveni center, prostori za zaposlene, prostori za zdravstveno oskrbo in fizioterapijo, servisni prostori, razdelilna kuhinja in pralnica. V nadstropju bo ena bivalna enota za 20 stanovalcev in z dvema začasnima namestitvama s skupnimi prostori ter prostori za oskrbo in izhodom na teraso ali balkone.

Vzporedno z glavno cesto bo stal drugi objekt s po dvema bivalnima enotama za skupno 25 stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji (od tega ena postelja za začasno namestitev). Stavba je oblikovana tako kot tamkajšnje stare hiše, pritlična in v dveh traktih v obliki črke L. »Dolg objekt je sestavljen in nadkrit z več ravnimi in dvokapnimi strehami in je tako približan tipologiji kraja,« je pojasnila Tadeja Madjar Stajnko.

Trakta bosta objemala notranji atrij, vanj pa se bodo odpirali tako skupni prostori doma, se pravi dnevna soba in jedilnica, kot tudi povezovalni hodniki do sob, ki so jih predvideli zastekljene v največji možni meri, saj se bodo s tem stanovalci lažje orientirali. Sobe so orientirane navzven, v zelenje; predvideli so čim večjo zazelenjenost bodisi z drevoredom, sadovnjakom ali ozelenjeno pergolo, s čimer naj bi stanovalci imeli občutek, da živijo sredi zelenja, sredi narave.

»Vsi skupni prostori bodo imeli tudi svoje zunanje terase, v atriju, kjer bomo za senco zasadili lipo in oreh, bomo uredili tako senzorični vrt kot tako imenovani Kneippov vrt, ki naj bi med hojo z bosimi nogami ponujal naravno refleksno masažo po različnih podlagah.

Vpeljali bomo element vode, ki bo zaznamoval večji zunanji prostor za razgibavanje, pa tudi element ognja oziroma zunanje kurišče, ob katerem bodo lahko posedali in se družili tako stanovalci doma kot njihovi obiskovalci. Ob pergoli, ki bo v skladu z vinogradniško tradicijo z zasaditvijo trte zelena bariera proti cesti, pa bodo urejene grede z zelišči,« sta povedala Tadeja Madjar Stajnko in Robert Kardinar. Pri zasaditvah bodo izbirali avtohtone sorte, poleg že omenjenih trte, lipe in oreha še jablane, hruške, češnje in višnje.

Objekt ob glavni cesti bo iz dveh lamel v obliki črke L, v notranjosti pa bo ozelenjen atrij z lipo. FOTO: računalniški prikaz biro ZEU

Spomin na zgodovino kraja

Pri zasnovi kompleksa sta soavtorja pozornost namenila predvsem temu, da dom ne bi zastiral pogleda na vaško dominanto – cerkev, glavno vodilo je bilo ohraniti merilo vasi in tipologije majhnih objektov, predvsem pa občutek domačnosti, ki so ga med drugim poustvarili s fasadno opeko.

To je tudi spomin na zgodovino teh krajev, kjer je bilo opekarstvo močno prisotno (in je še danes), v Dobrovniku je v začetku 20. stoletja delovala opekarna Ferenca Zsiteka. Poleg tega sta na fasadne panele reinterpretirano prenesla ljudsko umetnost v barvanju pirhov, ki jo prebivalke kraja še vedno ohranjajo, kot pojasnjuje Tadeja Madjar Stajnko, gre za madžarsko ornamentiko. Razmišljata še, da bi bile tudi obloge v notranjosti objekta kot v starih zidanicah glinene.

Sogovornica pozdravlja, da se gradnja domov za starejše tako kot v mnogih drugih državah tudi pri nas usmerja v snovanje manjših enot, saj to zaradi humanejšega merila ne daje le občutka domačnosti, temveč se tako stanovalci bolje poznajo, so bolj povezani in pozornejši drug na drugega. Robert Kardinar pa dodaja, da se bodo odslej na kraj svojega vrtčevskega otroštva v središču vasi krajani lahko vračali na jesen življenja. Trenutno zaključujejo projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, po postopku izbire izvajalca pa pričakujejo, da bi gradnjo lahko začeli jeseni, predvidoma septembra.

Dom starejših Dobrovnik

Naročnik: Dom starejših Rakičan

Avtorja zasnove: Tadeja Madjar Stajnko in Robert Kardinar (biro ZEU)

Leto izgradnje: 2025–2026

Velikost parcele: 6257 m²

Uporabna površina stavbe (skupno): 1984 m²

Objekt A: 1273 m² (22 postelj)

Objekt B: 711 m² (22 postelj)

Ocenjena vrednost investicije: več kot 5,4 milijona evrov, sofinancirano iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost