Kaj je šlo narobe v alpski Ibizi

Na dunajskem sodišču se je danes začelo sojenje v prvi civilni tožbi v zvezi z lanskim izbruhom koronavirusa v smučarskem središču Ischglu, največjem avstrijskem žarišču koronavirusa, od koder se je razširil tudi drugam po Evropi. Proti Republiki Avstriji je tožbo vložila družina 72-letnega avstrijskega državljana Hannesa Schopfa, ki je bil ena od 32 žrtev covida-19 v »alpski Ibizi« in okolici. Tam naj bi se okužilo kar šest tisoč ljudi iz 45 držav, med njimi tudi Slovenci. Pet odstotkov jih menda trpi za simptomi dolgotrajnega covida.

Po besedah ​​Schopfove vdove Sieglinde, ki na današnji triurni obravnavi sicer ni bila prisotna, prišel pa je sin Ulrich, se je njen mož, upokojeni urednik katoliškega tednika Die Furche, tudi predstavnik Združenja avstrijskih založnikov časopisov (VÖZ) in navdušen smučar, okužil med panično evakuacijo v avtobusu, polnem turistov, ki so tri ure kihali in kašljali.



Kot je povedala za francosko tiskovno agencijo AFP že pred meseci, si tega ne more odpustiti, saj ga je prav ona nagovorila, naj gre na smučanje in s tem v smrt. Zdaj toži državo Avstrijo za 100.000 evrov, a kot je že napovedal sin, ki hoče zadoščenje za žrtve in njihove družine, bo odškodnino namenil v dobrodelne namene, najverjetneje karitasu, ki ga je podpiral tudi njegov oče.
 

Prepozno ukrepanje

Odvetnik družine Alexander Klauser, ki zastopa tudi druge prizadete, ki so se obrnili na avstrijsko potrošniško organizacijo (VSV), je dejal, da so bile pomanjkljivosti in napake pristojnih številne. Prav zaradi njih je Ischgl, znan po zabavah »après ski«, postal eno največjih žarišč okužb v Evropi. Opozoril je na poročilo neodvisne komisije strokovnjakov, ki je oktobra lani ugotovila, da so se lokalne oblasti »odzvale prepozno« in »razmere napačno ocenile«.

Kljub uradnemu opozorilu islandske vlade 5. marca lani, da je skupina njenih državljanov zbolela za covidom-19 v Ischglu, so namreč avstrijske oblasti dovolile, da so se smučanje in zabave nadaljevali še teden dni, preden so za letovišče odredile karanteno. Lokale tam so sicer zaprli 10. marca. A kot pravijo na avstrijskem inštitutu za javno zdravje, naj bi se virus pojavil že mesec dni prej, čeprav so prvi uradni primer potrdili 7. marca.



Odvetnik zdaj oblastem očita, da bi morale preprečiti predvsem kaotično evakuacijo, ki je sledila nenadni in prepozni razglasitvi karantene. Zaradi nje je umrl Hannes Schopf, virus pa se je razširil še v druge države. Odvetnik uperja prst tudi v kanclerja Sebastiana Kurza. Klauser je še povedal, da je odškodninske zahtevke proti avstrijski vladi vložilo še 30 ljudi.

Toda predstavnik avstrijske države je zanikal, da so oblasti ukrepale prepočasi ali da bi takrat in glede na tedanje vedenje o virusu lahko storili kaj več, ter dejal, da je tožba neutemeljena. Zavrnil je tako sporazumno rešitev kot pogajanja o poravnavi. Državno tožilstvo v Innsbrucku pa v zvezi z izbruhom koronavirusa v Ischglu proti petim osebam, med njimi štirim lokalnim uradnikom, vodi tudi kazensko preiskavo. Poročilo so poslali na pravosodno ministrstvo, a za zdaj še ni znano, ali bodo vložene tudi kazenske ovadbe.