Napake, ki so tirolsko letovišče spremenile v žarišče okužb

Izsledki neodvisne preiskave so pokazali na napake, ki so pripomogle k temu, da je Ischgl, priljubljeno zimsko letovišče na avstrijskem Tirolskem, med prvim valom pandemije postalo eno od večjih žarišč okužb z novim koronavirusom v Evropi.

V Ischglu se je domnevno okužilo na tisoče ljudi, med njimi veliko tujcev in tudi nekateri Slovenci. Preiskava je med drugim ugotovila, da je bil odziv odgovornih na nevarnost širjenja virusa nezadosten oziroma prepočasen. Smučišča, denimo, so kljub potrjenim primerom okužb še vedno delovala, tako kot so delovale žičnice.  

Skupina strokovnjakov, ki izvedla preiskavo, je sicer ovrgla namige, da so k širjenju okužb pripomogli gospodarski faktorji oziroma želja po izpeljavi smučarske sezone do konca. Prepozen odziv upravljavcev smučišč, lokalnih, deželnih in navsezadnje tudi zveznih oblasti je, nasprotno, pripisala predvsem slabi organiziranosti in komunikaciji.


 

Kritiziran tudi kancler

Komisija je med drugim po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA problematizirala tudi odločitev zveznega kanclerja Sebastiana Kürza o uvedbi karantene v dolini Paznaun, kjer leži Ischgl, ne da bi se o tem prej ustrezno koordiniral s tirolsko deželno vlado. Odločitev je povzročila paniko med nekaterimi gosti.



Strokovnjaki so opozorili tudi na napake avstrijskega ministrstva za zdravje, ki je oklevalo z objavo revidiranega nacionalnega načrta za primer pandemije, in objavljajo izjave za medije, v katerih so se pojavljale netočne informacije, med drugim ta, da se je skupina islandskih turistov, pri katerih je bil virus najprej potrjen, okužila na letalu na poti iz Avstrije in ne med bivanjem v Ischglu.