Tveganje za raka do 75. leta: vsak drugi moški in vsaka tretja ženska

V drugi od osmih epizod podkasta V ambulanti z dr. Orlom je dr. Rok Orel, pediater, gastroenterolog, profesor na medicinski fakulteti ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, v tokratni epizodi gostil prof. dr. Janjo Ocvirk, internistko onkologinjo, ki se ukvarja z zdravljenjem malignih bolezni. Dr. Orel jo je predstavil kot vrhunsko strokovnjakinjo na področju onkologije, ki se poleg kliničnega dela posveča tudi raziskavam in izobraževanju novih generacij zdravnikov.

V pogovoru sta se dotaknila temeljnega vprašanja, kaj pravzaprav je rak. Dr. Ocvirk je pojasnila, da gre za skupino več kot sto različnih bolezni, ki imajo skupno značilnost – nenadzorovano delitev celic. Te lahko tvorijo tumorje ali se razpršijo po krvi, kot je to značilno pri levkemijah. Rak ne izbira – lahko prizadene vsak organ in vsako tkivo v telesu. Po zadnjih podatkih vsako leto v Sloveniji za rakom zboli več kot 17.000 ljudi, več kot 6000 jih umre, trenutno pa z boleznijo živi več kot 121.000 prebivalcev. Tveganje, da oseba do 75. leta razvije neko obliko raka, je pri moških vsak drugi, pri ženskah vsaka tretja. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za srčno-žilnimi boleznimi.

Janja Ocvirk poudarja, da rak ne izbira – lahko prizadene vsak organ in vsako tkivo v telesu. FOTO: Marko Feist

Najpogostejši raki pri nas so kožni nemelanomski rak, rak pljuč, rak prostate, rak dojk ter rak debelega črevesa in danke. »Incidenca vseh teh rakov močno narašča, razen raka debelega črevesa in danke, za katera imamo presejalni program Svit.  Je pa zdaj problem, da nam raste število mlajših bolnikov, tistih, ki jih ta presejalni program ne zajame. V zadnjih šestih letih se se število mlajših od 50 let z rakom debelega črevesja in danke praktično podvojilo,« je dejala dr. Ocvirk. Presejalni programi, kot so Svit, Dora in Zora, igrajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka, kar bistveno izboljša možnosti zdravljenja.

V pogovoru sta razpravljala tudi o dejavnikih tveganja. Dr. Orel je omenil klasične vzroke, kot so kajenje, nezdrava prehrana, premalo gibanja, debelost, čezmerno uživanje alkohola in izpostavljenost škodljivim kemikalijam, a dodal, da genetika prav tako igra pomembno vlogo. Približno pet do deset odstotkov rakavih obolenj je dednih, kar pomeni, da posamezniki že ob rojstvu nosijo mutacije, ki povečajo tveganje za razvoj bolezni. Kot primer je omenil Angelino Jolie, ki si je zaradi mutacije v genu BRCA1 preventivno odstranila dojki, s čimer je zmanjšala možnost za razvoj raka dojk in jajčnikov. Pri nekaterih družinah, kjer se rak pojavlja skozi več generacij, je gensko svetovanje ključno za pravočasno preventivo.

Zdravljenje raka je v zadnjih desetletjih doživelo velik napredek. Včasih so zdravniki prisegali predvsem na kirurško odstranitev tumorjev, ki so jo dopolnjevali s kemoterapijo in radioterapijo. Danes pa se uporablja multimodalno zdravljenje, ki vključuje kemoterapijo, imunoterapijo, tarčno terapijo in radioterapijo. Zdravljenje postaja čedalje bolj personalizirano, kar pomeni, da zdravniki za vsakega bolnika pripravijo individualni načrt zdravljenja. Pri tem igrajo pomembno vlogo molekularni označevalci, ki pomagajo določiti, katera terapija bo najučinkovitejša.

»Zdravila imajo neželene učinke, praktično vsa. Če smo kemoterapijo povezovali s padcem belih krvnih celic, vplivom na imunski sistem in več okužbami, včasih tudi slabostjo in bruhanjem, dandanes tega ni več, ker imamo številna zdravila, ki jih lahko dajemo, da to preprečujemo,« je pojasnila sogovornica.

Velik preboj je v zadnjem desetletju prinesla imunoterapija, ki bolnikov lastni imunski sistem aktivira za boj proti raku. Dr. Ocvirk je pojasnila, da je eden ključnih mehanizmov imunoterapije zaviranje nadzornih točk, saj rakave celice pogosto »izklopijo« imunski odziv telesa. Z inhibitorji nadzornih točk lahko ta učinek preprečimo, kar omogoča, da imunski sistem prepozna in napade tumor. Pri nekaterih oblikah raka, kot je melanom, je preživetje, ki je nekoč merilo manj kot leto dni, danes lahko tudi več kot sedem let.

Raziskave v onkologiji so osredotočene na nove terapije, ki obetajo revolucijo v zdravljenju raka. Med njimi so celična terapija CAR-T, pri kateri bolnikove limfocite genetsko spremenijo, da učinkoviteje uničujejo rakave celice, genska terapija, ki bo v prihodnosti morda lahko neposredno popravljala mutacije, ki povzročajo raka, ter cepiva proti raku, ki bodo preprečevala nekatere vrste raka ali aktivirala imunski sistem pri že obolelih bolnikih. Dr. Ocvirk verjame, da bo prihodnost zdravljenja raka v spodbujanju imunskega sistema in da bodo kombinacije različnih pristopov prinesle še boljše rezultate pri zdravljenju in preživetju bolnikov.

Kljub napredku pri zdravljenju pa ostaja preventiva najmočnejše orožje v boju proti raku. Dr. Ocvirk svetuje, da se izogibamo kajenju, uživamo zdravo prehrano, redno telovadimo, vzdržujemo zdravo telesno težo, omejimo uživanje alkohola, se zaščitimo pred soncem in se redno udeležujemo presejalnih programov, saj zgodnje odkrivanje rešuje življenja.