Alojz Ihan: Terapija CAR-T za zdravljenje raka bo kmalu dostopna tudi pri nas

V ambulanti z dr. Orlom je nov Delov podkast, v katerem bo Rok Orel, zdravnik pediater, gastroenterolog, profesor na medicinski fakulteti ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in MedicoMedie, z gosti govoril o aktualnih temah s področja medicine, zdravstva in znanosti.

V prvi od osmih epizod je gostil prof. dr. Alojza Ihana, ki ga je opisal kot zelo zanimivega sogovornika in vsestranskega človeka, ki je poleg znanstvenega in pedagoškega, torej strokovnega dela, plodovit tudi na področju umetnosti in esejistike. Poleg strokovnih besedil je avtor poezije in proze, esejev in kolumn, ki jih med drugim piše za časnik Delo.

Pisano besedo predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodje Oddelka za imunologijo na njenem inštitutu za mikrobiologijo po mnenju dr. Orla odlikujeta lepota jezika in jasnost besedila, ki bralcem omogoča razumevanje še tako zapletenih tem.

Zdravnika sta se v pogovoru dotaknila več tem, povezanih z imunskim sistemom, vključno z njegovo zapleteno strukturo, osnovnimi funkcijami ter kompleksnimi procesi prepoznavanja in uničevanja tujih celic. Prof. Ihan, tudi avtor učbenika Osnove medicinske biologije ter dveh poljudnoznanstvenih knjig, Imunski sistem in odpornost: kako se ubranimo bolezni in Do odpornosti z glavo, je med drugim pojasnil, kako se je imunski sistem razvijal skozi evolucijo, da bi učinkovito zaščitil telo pred mikroorganizmi in drugimi škodljivimi dejavniki, ter poudaril njegov pomen pri eni od njegovih ključnih nalog, prepoznavanju rakavih celic, kot tudi pri preprečevanju rakavih obolenj.

»V osnovi smo ljudje zgrajeni kot morske kumare, se pravi, imamo notranjo zunanjost, kjer se pretaka zunanjost, to so naša prebavila, in pa zunanjo zunanjost. Zunanja zunanjost je vedno omejena z debelo kožo, z dobro zaščito, notranja pa mora biti zelo tanka, zato smo tam izjemno ranljivi,« je dejal Ihan.

Pojasnil je, da je »osnovna naloga imunskega sistema prepoznavanje tujkov«, kar pomeni, da morajo celice natančno vedeti, katere molekule pripadajo telesu in katere so tuje. Ta proces ni preprost, saj mora imunski sistem delovati natančno, da ne bi napadel lastnih celic. Ihan je razložil, kako kompleksen je imunski sistem in zakaj včasih v njem nastanejo napake, kot so avtoimunske bolezni.

Kar tretjina rakov se razvije iz okužb z mikroorganizmi, ki spremenijo genetski program celic in povzročijo njihovo nenadzorovano delitev. Primer takega virusa je HPV (humani papiloma virus), ki povzroča raka materničnega vratu.

Vendar pa je raka s celicami mogoče tudi pozdraviti, zato sta sogovornika namenila pozornost  tudi celičnim terapijam. Za prvo prelomnico na področju celičnih terapij velja transfuzija krvi, katere začetki segajo že v 17. stoletje, ko so Angleži izvajali poskuse na psih. Druga prelomnica, ki je bila neposredna posledica atomskega napada in hladne vojne, pa je presaditev kostnega mozga, ki omogoča zamenjavo imunskega sistema in jo med drugim uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst levkemije.

»To je ena najbolj fantastičnih celičnih terapij, čeprav je izšla iz hladne vojne,« je ob tem poudaril Alojz Ihan, Rok Orel pa dodal opažanje, da je med vojnami napredek znanosti zelo velik. »Da, očitno, vsekakor vsaj v medicini. Zdaj, med vojnami, se bojim, da je največji napredek predvsem v tehnologiji orožja. Ampak kar se tiče presaditve kostnega mozga, mislim, da je  eden največjih podvigov v celičnih terapijah,« mu je pritrdil dr. Ihan.

Spregovorila sta še o napredni celični terapiji CAR-T, ki bo dostopna tudi pri nas; čakajo le še potrebna dovoljenja. Alojz Ihan je pojasnil, kako terapija deluje, katere vrste raka je z njo možno pozdraviti, kako je področje te terapije regulirano in kateri so njeni neželeni učinki. Uspeh zdravljenja s terapijo CAR-T je od 60- do 80-odstoten, kar je za številne bolnike veliko upanje.

Poleg tega pa »terapija ustvari imunski spomin, kar pomeni, da se rak ne ponavlja več«, je še poudaril Ihan.