Izumrlega tasmanskega tigra bi radi ponovno »ustvarili«

Raziskovalci v Avstraliji in ZDA se lotevajo večmilijonskega projekta, da bi tasmanskega tigra – zadnji je poginil v tridesetih letih prešnjega stoletja – poustvarili oz. izumrlo vrsto ponovo oživeli, poroča britanski BBC.

Tasmanskega tigra, uradno imenovanega tilacin, naj bi bilo mogoče poustvariti z izvornimi celicami in tehnologijo za urejanje genov (t. i. gensko inženirstvo). Prvega tasmanskega tigra bi lahko v divjini ponovno naselili čez deset let, trdi ekipa, pristojna za ta projekt. Drugi strokovnjaki so sicer skeptični, saj menijo, da je takšna »odprava izumrtja zgolj znanstvena fantastika.

Tilacin si je zaradi črt vzdolž hrbta prislužil vzdevek tasmanski tiger, vendar je bil v resnici vrečar, vrsta avstralskega sesalca, ki je svoje mladiče vzgajal v vreči. Prvotno je tilacin živel v Tasmaniji, Avstraliji in Novi Gvineji. Populacija tasmanskih tigrov se je zmanjšala, ko so pred deset tisoč leti v Avstralijo prispeli ljudje in spet, ko so se pojavili dingi – vrsta divjih psov, piše BBC. Sčasoma se je vrečar prosto sprehajal le po otoku Tasmaniji, kjer so ga na koncu lovili do izumrtja. Zadnji tasmanski tiger v ujetništvu je poginil v živalskem vrtu v Hobartu leta 1936.

Skupina avstralskih in ameriških znanstvenikov namerava vzeti matične celice iz živeče vrste vrečarjev s podobno DNK in nato uporabiti tehnologijo za urejanje genov, da bi »vrnili« izumrlo vrsto oz. njen zelo podobno vrsto. Če bi jim to uspelo, bi bil to izjemen dosežek za raziskovalce. Šlo bi za prvi dogodek »de-izumrtja« v zgodovini, vendar mnogi zunanji strokovnjaki dvomijo o znanosti, ki stoji za tem.

»Vrjamem, da bi čez deset let lahko imeli svojega prvega živega mladiča tilacina, odkar so ga lovili do izumrtja pred skoraj stoletjem,« je dejal profesor Andrew Pask, ki vodi raziskavo z Univerze v Melbournu.

»Odprava izumrtja je pravljična znanost,« pa je za Sydney Morning Herald povedal izredni profesor Jeremy Austin iz avstralskega centra za starodavno DNK in dodal, da gre pri projektu »bolj za medijsko pozornost znanstvenikov, manj pa za resno znanost«.