Izolani

»Ko slišim besedi Izoljan in Izolčan, me kar stisne v želodcu,« je zapisala Rebeka. »Kaj, če bi ustanovili listo Izolandija s sloganom: Tobogan du murja!« je predlagal Darjan. »Ali pa Ižolandija,« je dodal Boštjan. »Pusti Ljubljančanom mal veselja, naj mislijo, da znajo vse in da nam pametujejo, kako se nas poimenuje!« razvija ad absurdum Damijan. Slavistka Vesna problem znanstveno razloži: »Osnovna usmeritev pri imenih krajev in njihovih prebivalcev je že zdaj ta, da se upošteva poimenovanje, ki ga uporabljajo domačini. Zato pisci in lektorji že zdaj ne bi smeli imeti težav z Izolani in Izolankami.«

Zadrega je ravno prav resna, zato se Darjan odloči »za vselej rešiti sramote vse novinarje, lektorje, korektorje (in Darka Milaniča)« z akcijo, ki bo združila lepe, grde, male, velike, leve, desne, moške, ženske, žive in mrtve. »Na mejl pravopisna.komisija@sazu.si pošljite pobudo, da se Izoljan in Izolčan izbrišeta iz pravopisa kot imeni za prebivalca Izole in kot edino pravilno pusti Izolan. Gospode lepo pozdravite in povabite v Izolo na prvo fešto, da jim teorijo predstavimo v praksi,« sklene Darjan in se ponudi, da jih lahko sam popelje na etimološko turnejo.

»Zjutraj na kafe, pol počasi na deci, dva, na marendo, kosilo, štiri, pet, večerjo, par buteljk, tri špinele ... In pol grejo še lovit ribe z ribiči in zjutraj na burek. Ne bojo rabli etimologije ...« je prepričan Darjan, krivec za izolsko pravopisno lekcijo. V izolski pozdrav jim lahko doda še »koša mona«. Za akcijo so se »nikoli Izoljani« odločili zato, ker so se eni »tu mač« razvadili večno odločati, drugi pa bi jih morali ubogati celo pri lastnih imenih. Avtor pravopisne zablode ni nikoli vprašal otočanov, kako jim je ime. Kako bi sicer izvedel za Bertošane, Opence, Marežgane, Kortežane, Padence, Čubejce, Osapce, Lipence (ki niso Lipicanci) in druge z zvenečimi imeni, če ne od naroda. Začnimo pri imenih, prej ali slej pa tudi pri postavah!