In točno to dobite – Broadway sredi Maribora

Kje je mesto umetnosti? Ali je v času divjega kapitalizma še prostor za boemsko življenje? Koliko so vredne sanje? Ali kdaj nastopi trenutek, ko se je treba vdati in zavreči ideale? Kdo sem? Glasbeno gledališki spektakel Rent, ki ga bodo v petek in soboto ponovno na oder II. gimnazije Maribor postavili mladi, daje upanje. Predvsem pa vse napolni z energijo in nalezljivo strastjo do življenja. Tudi če in ko se zdi nemogoče.

English Student Theatre (EST) je mladinsko gledališče, ki na II. gimnaziji Maribor deluje že več desetletij, muzikale uprizarjajo v angleškem jeziku. Kot pojasnjuje producent in profesor glasbe Viljem Babič, so do zdaj večinoma pripravljali muzikale v stilu kolaža: »Vzeli smo neko dramsko osnovo, potem pa smo dodali popularne, rock skladbe, tudi kaj klasike. Delali smo od Figarove svatbe, Sna kresne noči do Alice v čudežni deželi. Potem pa smo se odločili, da bi naredili muzikal, ki bi bil licenčni, z dramaturško zgodbo, da bi bil skratka spisan muzikal. Z nekdanjim producentom Ivanom Lorenčičem (tudi nekdanjim ravnateljem, op. p.) sva se pogovarjala in iskala tak muzikal.«

Tin Černe (levo) in Janez Ivačič odigrata ključni vlogi, ki sta tudi pevsko zelo zahtevni. FOTO: Matevž Rudl

Babič si je želel pripeljati prav Rent. Že pred leti je gimnazijski pevski zbor pod njegovim vodstvom prepeval nekaj songov, s skladbo Seasons of love pa so tekmovali v Bratislavi. Muzikal je tako dobro poznal, a pravi, da to ni bil ključni razlog, da si je želel, da bi ga postavili na oder. »Muzikal je zelo družbeno kritičen. Išče rešitve, ki bi jih mladina potrebovala in jih tudi sama išče. Iskati svoj prav v družbi. Drugi razlog pa je, da je v tem muzikalu izrazito dobra glasba. Poleg tega smo lahko kupili matrice, ki so bile avtorsko posnete in jih družba Music Theatre International ponuja na tržišču.« Skladbe so torej take, kot so bile na Broadwayju. In točno to dobite. Broadway.

Ljubezen je odgovor na vse

Avtor muzikala Jonathan Larson se je navdihoval pri Puccinijevi operi La Bohème, a muzikal postavil v newyorški East Village v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Če pri Pucciniju kosi tuberkuloza, v Rentu namesto bombonov jemljejo zdravila za AIDS. Glavni liki Roger Davis (Tin Černe), Mark Cohen (Janez Ivačič), Mimi Marquez (Sara Namestnik, Chiarra Gregorc Planinc), Maureen Johnson (Zara Bajde, Katarina Berčič), Joanne Jefferson (Nina Gvardjančič, Ana Mišič), Tom Collins (Tevž Levstik) in Angel Schunard (Maks Sužnik) so prežeti s strastjo do umetnosti. Želijo uresničiti svoje sanje, živeti vsak dan posebej, iščejo svoj prostor pod soncem, iščejo svojo identiteto. Muzikal odpira tabu teme, poleg odvisnosti, bolezni AIDS tudi istospolno ljubezen. A vendarle zaključi spodbudno. Ljubezen je gonilo vsega in je odgovor na vse. Ljubezen do bližnjega in do umetnosti, ki je je v svetu potrošništva vedno manj. Šteje vsak dan posebej.

Rent je muzikal, kjer so moške vloge izrazite. Mladi, z leve Tevž Levstik, Janez Ivačič, Tin Černe in Maks Sužnik, ki je navdušil s preobrazbo in poosebitvijo vloge, so se na odru II. gimnazije Maribor resnično izkazali. FOTO: Matevž Rudl

Mladi pojejo, igrajo in plešejo izjemno. Prepričljivi so v vsakem trenutku, vsak je sprejet, vsak je ljubljen. Ključni vlogi, pevsko izjemno zahtevni, odigrata in odpojeta Tin Černe in Janez Ivačič. Tin, maturant, priznava, da so za ta muzikal prestopili ne le nekaj stopnic, ampak nadstropij: »Dosti bolj je naporna, kot so bile prejšnje predstave. Kot igralci se moramo res poosebiti s temi vlogami, se pred predstavo spraviti v posebno stanje, ki ga moramo kazati nato več kot dve uri. Šest mesecev smo potrebovali, da smo naredili vloge. Z vlogo moraš postati prijatelj, se spraviti v njegove čevlje. Ni lahko, ker je tudi psihično naporno, če moraš igrati depresivnega človeka.«

Janez, sicer dijak konsevatorija, kjer se uči solopetja in klavirja, priznava, da je bila prav ta psihična komponenta najbolj naporna: »Ko smo prvič vadili čustvene scene, smo imeli vse, od totalnih izbruhov smeha, da smo morali narediti pavzo med vajo, do izbruhov joka, da smo morali spet vajo prekiniti. Čustveno moraš dojeti lik in potem se marsikaj v tvoji glavi naenkrat zgodi. Sam sem tudi sebe odkrival pri delu v tem muzikalu.«

Tin Černe (levo) in Janez Ivačič odigrata ključni moški vlogi, ki sta tudi pevsko zelo zahtevni. Posebej izstopa njun duet, ki ga odpojeta vsak v svojem nadstropju. FOTO: Matevž Rudl

Trije meseci vaj vsak dan

English Student Theatre išče nastopajoče zelo profesionalno. Vsakič razpišejo avdicijo, za Rent je bilo prijavljenih 72 dijakov, vrata odprejo tudi dijakom drugih srednjih šol. Avdicija pa je zelo naporna, v treh krogih, pojasnjuje Babič. »Najprej je monolog v angleškem jeziku, ki ga odigrajo pred režiserjem (za Rent Viktor Hrvatin Meglič, op. p.), sledi plesna avdicija. Profesionalna koreografinja, v tem muzikalu je to Anita Čanadi, sestavi koreografijo, nato gre na izpadanje. Sledi seveda še pevska avdicija, kjer so morali predstaviti dva songa.«

Nato je sledilo trdo delo. Bralne, lektorske vaje, plesni treningi … »Začeli smo z intenzivnim tednom pred poletnimi počitnicami, vsak dan smo bili tu od devetih zjutraj do devetih zvečer. Enako po poletnih počitnicah. Dva ali tri mesece skoraj vsak dan vaje, zadnji mesec pred premiero pa vsak dan,« razlaga Tin. A drug za drugim razlagajo, da jim ni bilo težko. Janezu je bilo najtežje uskladiti termine: »Ostalo ni bilo težko. Čeprav so skladbe zelo težke, ker je profesionalni muzikal. Sicer je to šolska edicija, ampak večina skladb je istih kot za Broadway. Res je bilo treba vaditi.«

A na odru se vidi, da delajo s strastjo, ki se dobesedno zlije v publiko, ki si songe prepeva na poti iz gimnazije. Tako ne čudijo besede maturantke Ane Mišič, ki igra Joanne: »EST je bil eden izmed razlogov, zakaj sem se sploh vpisala na to gimnazijo. Potem je bila epidemija, tako da so avdicije potekale šele v drugem letniku in sem se šele nato priključila.«

Eden najbolj markantnih solov je gotovo performans Over The Moon Maureen, ki jo je odigrala Katarina Berčič. FOTO: Matevž Rudl

Ko so jim povedali, kateri muzikal bodo igrali, so si na spletu takoj pogledali vse, kar so si lahko, vključno s filmom. Veliko so se pogovarjali. Babič pravi, da jim je bilo najbolj nerazumljivo vprašanje bolezni AIDS, ki je danes nekaj povsem drugega, kot je bilo v času, ko je muzikal nastal. Janez pa je prepričan, da je muzikal več kot aktualen: »Vedno bo. Govori tudi o potisnjenosti umetnosti na rob, vedno bolj je komercialna in senzacionalistična. Pa seveda težave z identiteto.« Podobno razlaga Babič: »V muzikalu trčita dva svetova. Kapitalistični svet z mladostno-uporniškim svetom. Druga zgodba pa nagovarja drugačen pogled na spolno usmerjenost in razbija tabuje. Iskanje sebe skozi življenje.«

Reklama za šolo

Babič že napoveduje gostovanja, tradicionalno v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, a Rent je navdušil tudi čez mejo: »Navezali smo stike s profesionalnim teatrom v Zagrebu, to je gledališče Komedija, ki so eno od profesionalnih gledališč za muzikale. Potrjeno je, da bomo leta 2025 v Zagrebu odigrali dve predstavi Renta. Moj cilj pa je, da bi lahko EST slišali tudi na Primorskem. Navezovali smo že stike z Avditorijem Portorož, a za zdaj še ni uspelo. Mislim, da bi bilo dobro, da bi tudi tam videli, kaj se dogaja na Štajerskem.«

Tudi smrt pride. A ljubezen je močnejša. FOTO: Matevž Rudl

Od letos imajo tudi šolo muzikala, v katero vabijo osnovnošolce, trenutno jih imajo sedem. Najbrž bo največja reklama za šolo prav Rent.

Opisati, kaj se dogaja v predstavi, je z besedami nemogoče. Ko gledaš mlade, ki dajo vsak delček sebe v vlogo, ki se na koncu objemajo kar na odru, se ti prikradejo solze v oči. Če se ti niso že prej ob posameznih duetih. Tudi Janez pravi, da je bila glavna izkušnja, poleg samega muzikala, energija med njimi. Tin pa sklene: »Tu se zgodijo neverjetna prijateljstva, ljubezni, tudi jeza. Preživiš marsikaj. Takšno, kot je predstava, je tudi zakulisje. Čustveni vrtiljak. Ko si v EST, doživiš, kaj pomeni družina.«