Neomejen dostop | že od 9,99€
Pojutrišnjem bo ob 9. uri zjutraj po lokalnem času pred nekdanjo rezidenco kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja Graceland v Memphisu v Tennesseeju spominska slovesnost za njegovo edino hčerko Liso Marie Presley. Umrla je prejšnji teden, slabe tri tedne pred svojim 55. rojstnim dnem. Tudi njo je tako kot njenega očeta izdalo srce.
Zadnje počivališče Lise Marie bo ob njenem sinu, drugorojencu Benjaminu Keoughu, ki je pred tremi leti pri svojih 27 letih storil samomor, a v Meditacijskem vrtu je že pravo družinsko pokopališče. Tu je pokopan njen oče Elvis, njegov brat dvojček Jess(i)e Garon, ki je umrl pri porodu, Lisina stara starša po očetu Vernon in Gladys Presley in prababica Minnie Mae Presley.
Okoli 5,6 hektara velik Graceland gre zdaj v roke Lisinim trem hčeram, prvorojenki 33-letni Riley Keough ter dvojčicama 14-letnima Harper in Finley Lockwood. Kot poročajo nekateri mediji, je mamina smrt tako prizadela najmlajši, da se ne želita vrniti domov v Calabasas v Kalifornijo, kjer je mama umrla, temveč sta trenutno pri babici Priscilli Presley v Los Angelesu.
V nedeljo je v Gracelandu, kjer se bo v vrsto mogoče postaviti že od pete ure zjutraj, gotovo pričakovati vrste oboževalcev ne samo Lise Marie, ki je šla po očetovih stopinjah, bila je pevka in igralka, gotovo je zanimanje za tragično glasbeno legendo rock'n'rolla vzbudila tudi lanska uspešna biografska drama Elvis, ki jo je ameriški filmski inštitut razglasil za enega od deset najboljših filmov leta 2022, pohvale pa je filmu izrekala tudi družina. Lisa Marie je umrla le dva dni po tem, ko se je udeležila podelitve zlatih globusov, na katerih je Austin Butler v vlogi Elvisa dobil nagrado za glavno vlogo.
Graceland slovi kot drugi najbolj obiskani ameriški dom – muzej za Belo hišo, lahko se meri tudi z Buckinghamsko palačo, vsako leto tja priroma več kot 600.000 ljudi, obiskujejo pa ga ne le Elvisovi oboževalci, tu so se mudili že ameriški predsedniki, tuji voditelji, pripadniki kraljevih družin in številni glasbeniki, igralci in druge znane osebnosti.
Arhiv ameriškega zunanjega ministrstva med drugim hrani fotografijo iz junija 2006, na kateri sta tedanji ameriški predsednik George Bush ml. in japonski premier Juničiro Koizumi v Gracelandu; v rokah držita sončna očala v Elvisovem slogu, zadaj pa je videti rožnati cadillac.
Leta 2016 so tam pozdravili že 20-milijontega obiskovalca oziroma obiskovalko, Kanadčanko iz Londona, sveže poročeno Tiffany Greenoak, ki je Graceland z možem Robertom obiskala na poročnem potovanju. Za darilo sta med drugim prejela klic nekdanje Presleyjeve žene Priscille ter dobila novo povabilo za tridnevno bivanje v tedaj novoodprtem hotelu. Graceland, ki kot muzej deluje šele od leta 1982, je zadnjih 17 let vpisan tudi na seznam nacionalnih zgodovinskih znamenitosti, že leta 1991, ko je bil vpisan v register nacionalnih zgodovinskih krajev, je bil prvi, povezan z rockovsko glasbo, ki so mu pripoznali takšen pomen.
A v resnici ima mnogo daljšo zgodovino, kot jo je tu v 66 letih spisala družina Presley. Tu je prva štiri leta svojega življenja s staršema živela tudi Lisa Marie, po ločitvi pa sta z mamo živeli na obrobju Los Angelesa, a je očeta v Gracelandu še vedno redno obiskovala. Tu je Elvis leta 1977 tudi umrl, star le 42 let. Zdravniki so njegovo smrt pripisali srčnemu napadu, ki pa ga je najverjetneje povzročila odvisnost od uspaval barbituratov. Lisa Marie je Graceland v popolno upravljanje dobila leta 1993, ko je dopolnila 25 let, a je po zadnjih poročanjih medijev zapravila že skoraj vse premoženje, ki ga je podedovala po očetu.
Graceland je bilo stoletje v lasti družine Toof, v Memphisu znane družine tiskarjev, to je bilo njihovo tako rekoč podeželsko posestvo, poimenovano pa je bilo po hčerki Stephena C. Toofa Grace. Njena nečakinja (in Toofova vnukinja) Ruth Brown je z možem dr. Thomasom D. Moorom zgradila dvonadstropno rezidenco v neoklasicističnem slogu, po katerem je zdaj najbolj prepoznano Presleyjevo posestvo.
Imela sta glasbeno nadarjeno hčer Ruth Marie, ki je igrala klavir že pri svojih štirih letih, zaradi katere so v uglednem memfiškem arhitekturnem biroju Furbringer and Erhman velike sobe na čelnem delu hiše zasnovali tako, da bi se lahko odprle in bi njenemu nastopu prisluhnilo tudi petsto gostov, je mogoče brati v povzetku ameriškega nacionalnega registra zgodovinskih krajev. Kot so zapisali, za najpomembnejše obdobje Gracelanda šteje obdobje med letoma 1957 in 1977, se pravi, ko je bil Elvisov dom.
Stavbi sta že Moorova konec 30. let dodala gospodarska poslopja in krajinsko ureditev, Presley pa je, ko je leta 1957 na začetku svoje superslave pri komaj 22 letih kupil posestvo in se vanj preselil s staršema in babico, dodal še nove pritikline. Drugo nadstropje Gracelanda je še vedno zasebna rezidenca in ni odprta za javnost. Med drugim vključuje Presleyjevo spalnico, njegovo garderobo in kopalnico.
Sredi 60. let je Presley postavil večje krilo na južni strani hiše, danes znano kot trofejna stavba z Elvisovimi originalnimi zlatimi in platinastimi albumi in singli, poleg njih pa še s številnimi drugimi Presleyjevimi plaketami in priznanji, tudi tremi grammyji in nagrado za življenjske dosežke Nacionalne akademije za snemalne umetnosti in znanosti. Bazen na južni strani stavbe je Elvis dal vgraditi že leta 1957, ko je kupil posestvo, južno od tega območja pa je uredil Meditacijski vrt. Sčasoma je čez cesto zraslo veliko zabaviščno središče, tudi s trgovinami in restavracijami.
Elvisovi posmrtni ostanki
Meditacijski vrt, južno od območja bazena, je bil urejen sredi 60. let kot intimno zatočišče z okroglim bazenom in vodometi. Tja so oktobra 1977 s pokopališča zaradi varnosti prenesli Elvisove posmrtne ostanke, prav tako so bili premeščeni posmrtni ostanki Presleyjeve matere Gladys skupaj z velikim marmornatim spomenikom družine Presley na Forest Hillu. Presleyjev oče Vernon je bil tukaj pokopan leta 1979, leta 1980 pa babica Minnie May Presley.
Elvis Presley se med pokojnimi zvezdniki po zaslužku še vedno uvršča v sam vrh Forbesove lestvice pokojnih milijonarjev. Lani, petinštirideset let po njegovi smrti, je njegova posest ustvarila 110 milijonov dolarjev prihodkov. Levji delež je prinesla prodaja spominkov ter vstopnic za oglede in predstave, le pet milijonov dolarjev od tega je prišlo iz pravic za biografski film, ki ga je režiral Baz Luhrmann.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji