Dr. Borut Kobal: Moški, vi ste v menopavzi pomembno zdravilo za ženske

V tretji epizodi Delovega podkasta V ambulanti z dr. Orlom je prof. dr. Rok Orel gostil profesorja doktorja Boruta Kobala, ginekologa, strokovnega direktorja Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Z »enim največjih strokovnjakov za ženske«, kot ga je imenoval, sta med drugim spregovorila o izzivih sodobne ginekologije in porodništva, menopavzi, raku materničnega vratu, plodnosti in reproduktivnih težavah ter tehnološkem napredku v ginekologiji.

Prof. dr. Borut Kobal se z ginekologijo ukvarja že štirideset let in izzivi, s katerimi se ta stroka srečuje danes, so po njegovih besedah povsem drugačni kot pred leti, predvsem zato, ker se je v tem času korenito spremenila družba. Medtem ko so tehnologija in spoznanja napredovali, je težava v pomanjkanju ginekologov (oziroma kar zdravnikov na splošno), tisti, ki delajo, pa so preobremenjeni.

Težava je tudi ta da ženske informacije vse bolj iščejo po spletu ter se poskušajo samodiagnosticirati – zdravniki morajo biti zato opremljeni s še več znanja, da jih to ne zavede. Omenil pa je še funkcionalne motnje in onkološke izzive. »Žal staranje populacije prinaša tudi več raka. Čeprav je danes večina raka pozdravljena, je seveda poleg tega, da poskušamo bolezen pozdraviti ali vsaj zadržati, najpomembnejša kakovost življenja,« je poudaril.

Prof. dr. Borut Kobal se z ginekologijo ukvarja že štirideset let. Izzivi te stroke so danes drugačni kot pred leti, saj se je družba bistveno spremenila. FOTO: Marko Feist/Delo

Težave z zanositvijo in porod na domu

V prvem delu pogovora sta se dotaknila reproduktivnega zdravja. Število porodov v Sloveniji upada, od leta 1970 jih je na leto kar 10.000 manj. To je posledica več dejavnikov, najprej poznejšega odločanja za prvega otroka (povprečna starost žensk je pri tem 31,5 leta in se še viša), ko po besedah Boruta Kobala že nastopijo nekatera kronična stanja, ki lahko vodijo tudi do zmanjšane plodnosti, vedno več patologij pa tudi čezmerna teža oziroma debelost. Na starost, pri kateri se ženske odločajo za prvega otroka, ginekologi ne morejo vplivati, lahko pa jim svetujejo glede prehrane in telesne teže.

Za pare, ki imajo težave pri zanositvi, je vse pogostejša rešitev umetna oploditev. Po navedbah Boruta Kobala se v Sloveniji z umetno oploditvijo rodi že približno deset odstotkov otrok. Njihovo zdravje je povsem primerljivo z otroki, rojenimi po naravni poti, »je pa seveda drugačno psihološko ozadje«. Dandanes si pari nosečnost zastavijo kot projekt, in če ni mogoča po naravni poti, se odločijo za biomedicinsko pomoč. Posebna populacija znotraj teh so tisti, v katerih se ženske spoprijemajo z endometriozo – boleznijo, katere vzrok je pravzaprav neznan.

Trend, po različnih državah sicer različno zastopan, je tudi porod na domu, do katerega pa je stroka skeptična. Ključna dejavnika pri tem sta organizacija in stanje duha – odločitev mora biti plod tehtnega razmisleka –, na splošno pa je tovrstni porod, če že, primernejši za ženske, ki ne rojevajo prvič. »Na žalost še vedno doživljamo, da ženske s poroda doma pridejo izkrvavljene, v slabem stanju in podobno. Menim, da težava ni le v tistem, ki vodi porod na domu, ampak je najbrž tudi organizacijska,« je o tem dejal Borut Kobal in povedal izkušnjo svoje hčerke, ki je na domu rodila drugega otroka.

1,2 milijona ljudi po vsej Evropi dalo glas za varen in dostopen splav

Cepivo varno, precepljenost nizka

Ključne spremembe na področju zdravja žensk so se v Sloveniji v zadnjih letih zgodile na področju tako imenovanih ginekoloških rakov. S presejalnim programom Zora, ki poleg Dore (presejalni program za raka dojk) in Svita (rak debelega črevesa in danke) omogoča zgodnje odkrivanje raka, so pojavnost raka materničnega vratu s 16 na 100.000 znižali na sedem na 100.000.

Druga pomembna sprememba oziroma uspeh je pojav cepiva proti HPV (humani papiloma virus), ki velja za glavnega povzročitelja te bolezni, vendar pa je precepljenost veliko nižja, kot bi si želeli: le od petdeset- do šestdesetodstotna. Cepivo je sicer izjemno varno in tako rekoč ne povzroča neželenih učinkov, zaščito pa zagotavlja za približno deset let. Rak, ki se razvije iz HPV, pri ženskah velja za enega najpogostejših in prizadene predvsem mlade.

Vsaka ženska v poznejšem obdobju svojega življenja doživi menopavzo, ki je povezana s celo vrsto ne le hormonskih, temveč tudi fizičnih in psihičnih sprememb. Nekatere imajo zaradi tega lahko težave do konca življenja, vendar obstaja rešitev, to je nadomestno hormonsko zdravljenje. »Moški, tudi vi ste v menopavzi pomembno zdravilo,« je ob koncu pogovora še dodal prof. dr. Borut Kobal.