Kilometrska plaža in skrivnostni otoček, ki buri domišljijo

Namesto nove koprske marine, ki jo je pred 14 leti načrtoval Istrabenz pod Igorjem Bavčarjem, in 150-metrske stolpnice na umetnem otoku, ki si jo je pozneje zamislil koprski župan Boris Popovič, zdaj med Semedelo in Žusterno nastaja obmorski park s prodnatimi vstopi v morje. Izhodišče projekta je nasutje v širini do 40 metrov od obale, ki ga predvideva sedanji prostorski načrt za nezgrajeno marino. Kopalci ga bodo lahko preizkusili že to poletje.



Koprska občina se je pred dvema letoma lotila načrtov za novo ureditev obalnega območja, ki sega od izliva reke Badaševice do Žusterne. V upravi župana Aleša Bržana so si zamislili urban obmorski park z zelenimi površinami, skalometom in prodnatimi dostopi do morja. Načrtom je zaradi zasutja morskih travnikov, ki prekrivajo le še dva odstotka našega priobalnega pasu, glasno nasprotoval nekdanji direktor piranske območne enote zavoda za varstvo naravne dediščine Robert Turk. Soglasja za poseg pa je občina pridobila s sprejetjem prostorskega akta za gradnjo marine iz leta 2007, torej še v prejšnjem županskem mandatu.



Najzahtevnejši del projekta je bil skalomet na pilotih, za utrditev celotnega nasutja pa je bilo potrebno večletno posedanje terena. Prvotna namera, da bi območje uredili do letošnjega poletja, se je zamaknila, a naj bi se po oceni geomehanikov zemljina utrdila že v naslednjih nekaj mesecih. Na občini so sklenili park za poletne potrebe ozeleniti, jeseni pa naj bi gradbišče ponovno odprli. Šele ko se bo teren dokončno posedel, bodo nasadili drevesa in postavili predvideno urbano opremo.
 

Zelenje je dragoceno

»V roke smo dobili do določene faze že izveden inženirski projekt, ki je predvideval ureditev skalometa in travnato površino na območju, nastalem s širitvijo kopnega v morje. Naša naloga je bila, da mu damo vsebino,« razlaga Boštjan Furlan iz arhitekturnega studia ACMA iz Ajdovščine. Kot poudarja, je pri projektu sodelovala vsa ekipa. Po sogovornikovih besedah je bilo njihovo prvo izhodišče to, da je zelenje dragoceno in da naj območje zeleno zaokroži Koper. V nasprotju z bližnjo semedelsko promenado, ki je široka, kamnita in trda, so v parku, ki je njeno nadaljevanje, želeli uvesti element mehkobnosti.



Zamislili so si vijugasto pot, posuto s peskom, ki se približuje in oddaljuje glede na pot Parenzane oziroma Porečanke. Ta se bo po novem razcepila: nekdanja asfaltna pešpot je postala del ozelenjenega parka, kolesarsko pot bodo spremenili v pešpot, za kolesarje pa urejajo novo stezo ob obalni cesti – začasno jo bodo speljali čez parkirišče.
»Vijugasta parkovna pot bo prostor razdelila na tri območja, ki sovpadajo tudi s kakovostjo kopalne vode. V bližini ustja Badaševice je morje bolj muljasto in plitvejše ter manj primerno za kopanje. Tu smo uvedli element ognja; predvideli smo površine za druženje in piknik, in sicer tako, da bi bilo mogoče najeti krožne platoje z elementi zunanje kuhinje, klopi in mize,« nadaljuje arhitekt. V ta namen so načrtovali štiri večje in tri manjše površine. Tovrstna urbana oprema je po njegovih besedah med ljudmi v mestih, kjer živijo pretežno v stanovanjih, povsod po Evropi zelo priljubljena.
 

Največja koprska plaža

Ajdovski arhitekti so obmorski pas zasnovali modularno, se pravi, da so dopustili različne možnosti urejanja. Omenjene površine za piknik so tako le predlagana rešitev, zadnjo besedo glede opreme parka pa naj bi imeli občani. Obalni pas je zavarovan in vanj ni mogoče umeščati ničesar trajnega. V tem vzhodnem delu parka je predviden dodaten dostop v morje, a so njegovo ureditev zaradi nedokončanega posedanja terena odložili na poznejši čas. V osrednjem in zahodnem delu parka pa so že uredili prodnata vstopa v morje. Prvi se razprostira celo na 130 metrih, kar pomeni, da je to trenutno največja koprska plaža, četudi uradno nima tega statusa. »Dostope v morje smo uredili tako, da smo sledili obalni liniji; kjer se ta zalomi, je nastal zalivček,« pojasnjuje Furlan. V zaključenem zahodnem delu območja, ki je najbolj osončen, so predvideli več počivalnikov in klopi, pa tudi vodomet. Pred prodnim dostopom v morje je vzniknil kamniti otoček, ki deluje kot valobran. Ta del je tudi najbolj izpostavljen najmočnejšemu valovanju ob tramontani, zato ga je treba zavarovati. »Župan je še precej skrivnosten, kaj bo na otočku,« pripomni.


 

Kot dvojna vijačnica DNK

»Takoj ko smo uvedli to mehko vijugasto pot, so se nam nekatere druge rešitve odprle kar same od sebe,« nadaljuje arhitekt. Ko se pot približa morju, kar se zgodi dvakrat, stik z vodo dobi »odsev« v tribunah iz betonskih elementov. Te bodo sicer zgradili v naslednji fazi. Osrednjo pot bodo prečkali še dodatni prehodi, denimo za dostop od parkirišča proti morju, in ti prav tako vijugajo, tako da s tlorisne perspektive spominjajo na obliko dvojne vijačnice DNK. »S prehodi, ki bodo le nevpadljive ozke stezice, dobimo neko nadzorovano gibanje ljudi po prostoru,« povzame sogovornik. Na območju skalometa, ki ga prekinjajo prodnate površine, so ponekod postavili ravne kamnite ploskve za sončenje, ki jih bodo obiskovalci ob lepih sončnih dnevih že kmalu lahko začeli uporabljati. Obalna linija obmorskega parka je dolga skoraj 900 metrov, medtem ko meri odsek poti Parenzane, ki obide park, okoli 650 metrov. »Po obstoječi poti je park mogoče hitreje obhoditi, nova parkovna steza pa ima bolj sprehajalni značaj,« poudari Furlan.


 

Spodbuda za naslednje korake

Koprska občina je nedavno objavila razpis za oddajo manjšega gostinskega lokala, ki bo na območju parkirišča ob parku. Parkirišče ostaja gramozno, a bodo na novo uredili dostope z glavne ceste. »Naš projekt je omejen s Parenzano, vendar smo razmišljali tudi o nadgradnji. Ta prostor bi vsekakor potreboval zaščito proti cestnemu delu, saj se na tem območju stekajo hitra cesta in lokalne cestne povezave,« meni. V studiu ACMA so si zamislili nekakšen »zelen hrbet«, ki bi ga lahko predstavljala nasuta zemljina, pod njim pa bi bili programi za podporo parkovnega kompleksa, od kavarn do trgovin. Tu bi lahko bila tudi postaja za poševno dvigalo ali vzpenjačo, ki bi obalo povezala z Markovcem. Furlan je prepričan, da bo nov obmorski park spodbudil nove potrebe po urejanju širšega prostora, tudi glede umestitve manjše garažne hiše. »Skriti« bi jo bilo mogoče pod Krožno cesto, ki se z obalne ceste dviga proti Markovcu.