V nadaljevanju preberite:

Nataša Čepar se je z Nežo Čebron Lipovec pogovarjala o kontroverznem arhitektu Edu Mihevcu, ki je konec petdesetih let prejšnjega stoletja sredi historičnega Kopra umestil rdečo stolpnico, o tem, kako je vplival na povojno identiteto širšega prostora in kako je s to identiteto danes.

Povod za pogovor s strokovnjakinjo za kulturno dediščino je bila nova svetlozelena fasada enega od stanovanjskih blokov, ki jih je v 60. letih prejšnjega stoletja zasnoval arhitekt Edo Mihevc na koprskem Vojkovem nabrežju. Mihevčeva arhitektura, ki je sicer izrazito zaznamovala mesto, ni posebej zaščitena, stanovanjski bloki pa so že zunaj pasu kulturnovarstvene zaščite starega mestnega jedra.

Nova fasada, za katero so se odločili lastniki bloka – ne oziraje se na arhitektovo dediščino ali avtorsko delo –, sogovornice ne preseneti, saj je podobnih primerov pri nas ogromno. »Še pri stavbah, kjer je kulturnovarstvena zaščita nedvoumna, lahko pride do razlike med tem, kar zapove konservator, in tem, kar se nato pojavi na fasadi,« resignirano komentira.