Diorjeva oda ukrajinskemu drevesu življenja

Včeraj se je v Parizu končal teden visoke mode, v katerem je pozornost pritegnila zlasti Diorjeva kolekcija. Postavljena je bila ob dela ukrajinske umetnice Olesje Trofimenko, kreativna direktorica te slovite francoske modne hiše Maria Grazia Chiuri pa je tako zasnovala odo drevesu življenja.

Kolekcija 68 kreacij s kar nekaj dolgimi oblekami v beli barvi in bež odtenkih ter predvsem z vezeninami in čipkami, resda pa tudi z nekaj črnega žameta, se je zdela bolj napoved kakšnega prijetnega poletja kot pa oblačilni uvid v prihajajočo jesen in zimo. Na prvi pogled zelo romantiziran slog pa je imel v trenutnih razmerah v svetu in predvsem z vojno zaznamovani Ukrajini gotovo globlje sporočilo.

Kreativna direktorica Maria Grazia Chiuri se je namreč naslonila na ukrajinsko tradicijo, ki jo je navdušila v delu kijevske umetnice Olesje Trofimenko. Spomladi je v nacionalnem muzeju umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu, v programu razstave Ukrajina: Kratke zgodbe, ki je predstavila 140 mladih in obetavnih sodobnih ukrajinskih umetnikov, videla tudi njeno delo in si zaželela sodelovati z njo ob prihodnji kolekciji visoke mode. Vezenine na naslikani pokrajini so jo navdušile, prepoznala je tudi, da se nanašajo na ukrajinsko narodno nošo.

FOTO: Geoffroy Van Der Hasselt/ AFP

Leta 1982 rojena umetnica iz Kijeva, ki se je šolala na nacionalni akademiji za lepe umetnosti in arhitekturo v Kijevu, je Chiurijevi kot simbolno temo predlagala prepoznaven element ukrajinske folklore – drevo življenja z rožami, sadjem in pticami. Idejo je oblikovalka sprejela, saj ji je simbolika zelo všeč.

FOTO: Christophe Archambault/AFP

Tako je po pisanju Vogua (najbrž) želela podpreti in izpostaviti delo umetnice v času vojne, poleg tega pa se simbolika drevesa življenja pojavlja tudi v mnogih kulturah in religijah. »Govori o krogu življenja. Na neki način moramo znova premisliti ta trenutek, da se lahko premaknemo v prihodnost,« je pospremila predstavitev svoje kolekcije na to temo v posebnem šotoru na vrtu Rodinovega muzeja v Parizu, napolnjenem s fotografijami ukrajinske krajine velikih formatov z izvezenimi rožami, ki naj bi orisovale tudi ljudi.

Chiurijeva je z drevesom življenja želela ustvariti univerzalni okrasni jezik, novo univerzalno folkloro, ki gradi mir in daje upanje, so interpretirali v modni bibliji. Ta koncept pa je podprla še z drugimi značilnostmi ljudskih oblačil, med drugim z ročno tkanim blagom.

Pri gradnji tega mostu med različnimi kulturami je poudarjala, da tudi Diorjev atelje lahko obstaja po vsem svetu. Tako so velik del vezenin na umetninah in oblekah izdelali indijski rokodelci oziroma rokodelke v obrtniški šoli in ateljejih Chanakya v Mumbaju.

Italijanska modna oblikovalka in umetniška direktorica Diorja Maria Grazia Chiuri je v podobi lepšega jutri in povezovanju veščin različnih kultur našla odgovor o smiselnosti visoke mode v času pandemije, vojne in vse bolj grozeče svetovne recesije. FOTO:  Christophe Archambault/ AFP

Italijanska modna oblikovalka je po pisanju Guardiana prepričana, da je pomembno imeti ta dialog in deliti veščine, saj ko delaš ročno, si blizu humanosti. Prav v podobi lepšega jutri in povezovanju veščin različnih kultur oziroma skupni stvaritvi nečesa pomenljivega je, kot je izjavila, našla odgovor o smiselnosti visoke mode v času pandemije, vojne in vse bolj grozeče svetovne recesije.

Optimizem in preživetje

V Voguu so se v komentiranju kolekcije navezali še na širši kontekst. Da se Marii Grazii Chiuri zdi zelo pomemben del zgodbe ustanovitelja modne hiše, njenega predhodnika Christiana Diorja, dejstvo, da je svojo modno hišo ustanovil takoj po drugi svetovni vojni. Njegova oblačila in nov slog niso prinašali le optimizma njegovim strankam, ampak tudi preživetje francoskim delavcem po vsej dobavni verigi. Temu je hiša Dior sledila tudi med pandemijo koronavirusa, saj je preveč usposobljenih ljudi pa tudi samostojnih ustvarjalcev vpletenih v izdelavo kolekcij in modnih revij, da bi to opustili, so prepričani.

Luksuzni konglomerat LVMH je v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležil rekordnih 18 milijard evrov prihodkov, za 29 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Največjo rast beležita Dior in Céline. FOTO: Johanna Geron/ Reuters

Razstavo umetnin so pustili na ogled javnosti še do pojutrišnjem, podobno kot so storili že leta 2020 ob sodelovanju z ameriško umetnico Judy Chicago, znano po izpostavljanju dosežkov žensk in predvsem po čutnih, barvitih in sugestivnih oblikah s spiralami in školjkami, ki spominjajo na simbole ženske moči. Pred dvema letoma je v sodelovanju z Mario Grazio Chiuri na modni brvi soustvarila ženske boginje, prav tako šotor na vrtu Rodinovega muzeja pa opremila s svojimi umetninami iz tekstila in vezenin.

Temeljno vlogo boginj v antiki in različnih kulturah po svetu je ta umetnica odkrivala že v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ustvarila monumentalno instalacijo The Dinner Party, danes del stalne zbirke Brooklynskega muzeja v New Yorku. Sestavljena je iz devetintridesetih pogrinjkov, razporejenih po trikotni mizi, ta pa stoji na ploščicah, na katerih so zapisana imena 999 pomembnih žensk.

Za posel se ni bati

Že tedaj so v Guardianu zapisali, da bi Marii Grazii Chiuri morali čestitati, saj da prva umetniška direktorica Diorja javno platformo uporablja za slavljenje dela, ki jo navdušuje in za katero verjame, da si zasluži večje občinstvo. »Ne samo da podpira umetnice, katerih dela so še vedno premalo zastopana v muzejskih zbirkah in podcenjena na dražbah, pri slavljenju veličastnih starejših žensk se upira obsedenosti modnega sveta z mladostjo,« so pospremili njeno takratno revijo oziroma kolekcijo haute couture za pomlad-poletje 2020.

A za njo so bila že tudi druga podobna sodelovanja oziroma pokloni; znani feministični umetnostni zgodovinarki Lindi Nochlin, surrealistki in Diorjevi osebni prijateljici Leonor Fini, italijanski umetnici in pesnici Bianci Pucciarelli Menna z umetniškim imenom Tomaso Binga in britanski surrealistki Penny Slinger.

FOTO: Christophe Archambault/AFP

Sicer pa se je ob zadnjih predstavitvah kolekcij visoke mode v Parizu znana modna kritičarka New York Timesa Vanessa Friedman vprašala, ali moda sploh lahko še šokira, in si med drugim zapisala, da je odgovorov na to vprašanje najbrž veliko, a jih je le malo verjetno povezanih z modo, saj da je resničnost, ta svet vse večjih ekstremov, zlahka zamenljive resnice in kriz kot nove norme, že zdavnaj zasenčila garderobne omare kot vir nenehnega čudenja.

A za modni posel se očitno vendarle ni bati. Luksuzni konglomerat LVMH, kamor spada tudi Dior, je v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležil rekordnih 18 milijard evrov prihodkov, za 29 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Največjo rast pa beležita prav Dior in Céline.