Sogovornica je v času epidemije odprla profil na platformi OnlyFans, spletni strani, na kateri morajo, v nasprotju s preostalimi družbenimi omrežji, kot sta facebook in instagram, uporabniki za ogled vsebine, ki jo kreirajo ustvarjalci, plačati. Najprej je bila to stran, ki je vsem tistim z velikimi bazami sledilcev omogočala, da so od ustvarjanja vsebin, najsi bodo kuharski recepti ali nasveti za popolno telo, imeli tudi finančne koristi – v obliki naročnin ali plačila po ogledu. Zelo kmalu pa so na OnlyFans začele prevladovati seksualne vsebine. Lani so ustvarjalci teh na svoj račun prek platforme prejeli že skoraj štiri milijarde dolarjev.

Tudi naša sogovornica je upala, da bo ena tistih, ki ji bo tovrstno delo omogočilo zaslužek, za katerega jo je epidemija prikrajšala. »Mislila sem, da bo enostavno, ampak ni bilo. Konkurenca je velika, vsebine morajo biti tehnično in estetsko dovršene. Snemanje, fotografiranje, promoviranje, pritisk po ustvarjanju novih, zanimivih, drugačnih vsebin, vse to zahteva veliko časa in znanja. Poleg tega moraš biti na voljo za klepet. Kljub temu da sem pred časom v celoti sprejela svoje telo in sem bila pripravljena pokazati tudi svojo spolno energijo, pa mi je kmalu vse to postalo v preveliko breme, tudi zato, ker nisem ves čas seksualno razpoložena,« pripoveduje 30-letnica.

Z golimi fotografijami do milijonov

OnlyFans je v zadnjih letih postal izjemno priljubljen. Platforma ima že 170 milijonov registriranih uporabnikov ter 1,5 milijona kreatorjev – v 95 odstotkih – seksualnih vsebin. Njihova prednost pred pornografijo, ki je brezplačno dostopna na spletu, je v personalizaciji. Do vsebine dotične osebe, ki ji uporabnik sledi, imajo dostop le tisti, ki jo plačajo, poleg tega si z osebo lahko dopisujejo, ta pa jim lahko proti plačilu ustvari unikatno vsebino, skladno z željami in dogovorom.

Na platformi je tudi nekaj znanih oseb, recimo igralka in supermodel Carmen Electra, Lottie Moss (sestra Kate Moss), pevec Chris Brown, raperka Rubi Rose in mnogi drugi. Nekateri z njo služijo velike vsote. Odmeval je primer dekleta z vzdevkom Bhad Bhabie (raperka in spletna osebnost s pravim imenom Danielle Bregoli), ki je postalo znano po nastopu v oddaji Dr. Phil septembra leta 2016. Ko se je pri dopolnjenih 18 letih pojavila na OnlyFans, je v manj kot enem dnevu z naročninami na njene vsebine zaslužila milijon dolarjev, do danes pa naj bi s kreiranjem personaliziranih vsebin za svoje sledilce zaslužila že več kot 50 milijonov dolarjev.

Digitalno seksualno delo postaja vse večja konkurenca klasičnim pornografskim vsebinam. FOTO: Shutterstock

Med vsebinami na OnlyFans je najti nekatere izrazito pornografske, druge le erotično estetske, tretje pa tudi povsem vsakdanje. Dejstvo pa je, da je večjo bazo sledilcev težko zgraditi, če ustvarjalci vsebin identiteto prikrivajo in sledilcem ne pokažejo svojega obraza. Kot pravi naša sogovornica, ki se je s tem ukvarjala, »imaš težko popolnoma skrito identiteto. Ker za to, da si zgradiš bazo sledilcev na OnlyFans, potrebuješ promocijo na drugih družbenih omrežjih, na facebooku, instagramu, tinderju … Tam pa imaš običajno tudi druge vsebine. Mene je bilo ves čas strah, da me bo kdo prepoznal na ulici ali prišel na moje delovno mesto in me nadlegoval. Nisem se počutila varno,« pojasni razloge, zakaj je delo opustila.

Digitalizacija seksualnega dela

Živa Gornik, antropologinja, ki se ukvarja z raziskovanjem človeške seksualnosti in seksualnega dela, je v svojih dveh diplomskih delih raziskovala seksualno delo in njegovo digitalizacijo. Pri tem je govorila z več desetimi študentkami, ki so za zaslužek uporabljale eno od oblik seksualnega dela. »Predstava ljudi, da so seksualni delavci tudi v resnici ali pa še danes takšni, kot so prikazani v filmih, torej pomanjkljivo, razcapano oblečeni, da stojijo ob cesti, je popolnoma zgrešena. Število posameznikov, ki se ukvarjajo s seksualnim delom, je vse večje, najpogosteje je to študentska populacija. Med epidemijo je število drastično poraslo, kajti ljudje so bili poleg možnosti zaslužka prikrajšani tudi za intimna, spolna doživetja, za katera so se znanstva običajno spletla v barih ali na drugih dogodkih. Razumljivo je, da je število uporabnikov na spletnih straneh, ki ponujajo eno od oblik seksualnega dela, zelo naraslo, tako kot je naraslo že tako enormno ogledovanje pornografskih vsebin.«

Med vsebinami na OnlyFans je najti nekatere izrazito pornografske, druge le erotično estetske, tretje pa tudi povsem vsakdanje. FOTO: Pexels

Digitalno seksualno delo medtem postaja vedno večja konkurenca klasični pornografski vsebini. Za kaj pravzaprav gre? »Gre za pornografske vsebine, ki jih ljudje ustvarjajo sami, recimo prek webcamov, torej brez profesionalne ekipe režiserjev, producentov, igralcev. Ljudje se snemajo in fotografirajo in z objavami teh vsebin, tudi zunaj za to namenjenih portalov, kot je OnlyFans, gradijo svojo blagovno znamko, zgrajeno na seksualni ali pornografski identiteti. Romunija je zelo znana po tem, da imajo veliko studiev za webcam, kamor osebe hodijo na vsakodnevno delo in tam pred kamero plešejo, se slačijo ali imajo seksualne klepete.«

Digitalna revolucija je v resnici prinesla tudi novo revolucijo na področju seksualnosti. Kot pravi Živa Gornik, digitalizacija seksualnega dela ni enaka digitalnemu seksualnemu delu, ki je le ena od oblik tovrstnega dela. »Digitalizacija seksualnega dela se je začela v devetdesetih letih, ko so se na spletu začeli pojavljati portali za iskanje spolnega užitka. Danes ima že skoraj vsako seksualno delo v sebi prvino digitalizacije; osebe svoje spolne storitve tržijo prek spleta, se tam oglašujejo in se zanje tudi dogovarjajo, hkrati pa je, kot že rečeno, digitalizacija prinesla nove oblike seksualnega dela.«

Seksualno delo je vedno pogosteje zavestna izbira in ne dejanje iz obupa. Foto Pexels

Digitalizacija je prinesla tudi emancipacijo seksualnega dela: »OnlyFans recimo od ustvarjalcev zahteva fotokopije osebnih dokumentov, s čimer vsaj v teoriji preverjajo, ali so res oni lastniki profilov. Na splošno se je s prihodom spleta zmanjšala potreba po posredniku (zvodniku) seksualnega dela, ker se tako iskalci kot ponudniki za sodelovanje lahko dogovorijo sami.«

Z možnostjo izbire do spremembe vrednot

Sogovornica opozarja, da se moramo, kljub temu da je trgovina z ljudmi še vedno prisotna in je velik problem, zavedati, da je v 21. stoletju seksualno delo ena od možnih izbir. »Razlogi za odločitev so zelo individualni. Večje število ljudi, s katerimi sem govorila in opravljajo eno od oblik seksualnega dela, odločitev sprejme zelo zavestno, in ne iz obupa ali zaradi odvisnosti od alkohola ali drog.«

Razlog, zakaj se vse večje število ljudi odloči za ta poklic, je po besedah Žive Gornik v »čedalje manjši konservativnosti in vse bolj razširjenih liberalnih vrednotah, ki jih še dodatno razpihujejo družbeni mediji, s katerimi sta golota in seksualnost postali nekaj vsakdanjega in sprejemljivega«.

S tem se, nadaljuje sogovornica, spreminjajo tudi naše vrednote: »Danes ni nič sramotnega za mizo govoriti o priložnostnem seksu ali trojčku. Tudi na ravni intimnosti in razmerij ni več prevladujoče stališče, da je seksualnost rezervirana samo za enega partnerja.«