Delov stari kiosk oživili mladi literati

»Vse od novega milenija se obnovljeni in dodelani kioski počasi vračajo na ulice, dvorišča, med ljudi, in to celo v mestih po svetu,« smo v začetku leta pisali v Delu. Ti postajajo srečevališča ljudi, po mnenju arhitekta Saše J. Mächtiga, snovalca znamenitega kioska K67 pa tudi aktualen koncept, razširjen z novimi vsebinami.

Novo življenje še enega starega kioska

To velja tudi za kiosk, ki od sredine januarja stoji pred poslovno stavbo Dela. Gre za enega od zadnjih originalnih serijskih primerkov iz tovarne Imgrad iz Ljutomera. Njihova proizvodnja se je ustavila v 90. letih. »Utegnil bi postati točka razširitve mestnega središča, ki bo gotovo na novo zaživelo z novim poglavjem stolpnice in Emoniko,« je dejal Saša J. Mächtig ter njegovo postavitev pred sedež časopisa, s katerim živi že vse življenje, opisal kot (svojo) referenčno točko. Navsezadnje so bili mediji vedno zelo pomembni tudi za razvoj stroke, je dodal.

Za ljubitelje kakovostnih vsebin

Primerke kioskov K67 je poleg Ljubljane mogoče najti še drugod po svetu, denimo v Berlinu, Londonu, Ciudad de Méxicu. Med drugim je bil umeščen veliko retrospektivno razstavo jugoslovanske arhitekture 1948–1980 v Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, na kateri so ga postavili prav na vhod, lani pa ga je denimo modna znamka Bottega Veneta ob svoji 60-letnici postavila v Palais de Tokyo na pariškem tednu mode.

Medijska hiša Delo je rdeči primerek odkupila ter investirala v njegovo prenovo. »Želimo si, da bi Delov kiosk postal točka srečevanja bralcev, ustvarjalcev, mlajših in starejših, ljubiteljev kakovostnih vsebin,« je poudarila direktorica Nataša Luša.

Saša J. Mächtig je postavitev kioska pred sedež časopisa, s katerim živi že vse življenje, opisal kot (svojo) referenčno točko. FOTO: Črt Piksi

Kiosk je oživel v sklopu izmenjave knjig in pogovora novinarke Dela in vodje projekta Mlado pero Pie Prezelj z urednikom kulturne redakcije Andrejem Predinom ter mladimi avtorji in kritiki Benjaminom Zajcem, Evo Ule in Nežo Kokol. Ob podpori medijske hiše Delo je potekal v okviru projekta Zgodba tvoje knjige v partnerstvu z Mladimi zmaji in štirimi partnerskimi knjižnicami.

Na knjižni tržnici so obiskovalci lahko izmenjali svoje knjige ali se opremili s svežo literaturo, ki so jo podarile knjižnice. FOTO: Črt Piksi

»Tako smo po eni strani želeli ozavestiti pomen trajnostnega, krožnega odnos do stvari, do knjig in ponuditi možnost, da si ljudje izmenjajo knjige in ideje, po drugi strani pa osvetliti pogled mladih na današnje knjižno ustvarjanje,« je dogajanje strnila Nataša Luša. To je bil po njenem mnenju tudi lep uvod v praznovanje kresnika, ki bo tradicionalno 23. junija na Rožniku. Tam bomo ob kresniku, nagradi za najboljši slovenski roman preteklega leta, z mladim peresom nagradili tudi mladega avtorja in kritika. Kot je še poudarila Nataša Luša, pa bomo »tudi v prihodnje podprli ali organizirali različne dogodke in aktivnosti za krepitev odnosa do branja, medijev in besede nasploh«.