Čas dehtečih travnikov

Ko v glavnem mestu lega mrak na drevesne krošnje in travnike, med katerimi se vije pot spominov, in na tej skoraj ni srečati človeške duše, se začne prebujati svet drobnih bitij, o katerih beremo že otrokom. Ob milem oglašanju žab se zazdi, da bi tudi v na trenutke zaudarjajočem grabnu utegnila mimo pripluti orehova lupina in v njej Andersenova Palčica, takšna kot z ilustracij Marlenke Stupica.

A ob bolj resničnih pikih komarjev največjo draž mladega poletja nad visokimi travami z mačjimi repi, cvetovi grabljišč, zvončnic, ripečih zlatic in ivanjščic čarajo predvsem drobcene lučke, ki svetijo menda že od časov dinozavrov. To je pri kresničkah znak za privabljanje nasprotnega spola pa tudi opozorilo morebitnim plenilcem, kako grenkega okusa so, čeprav jih s svojim delovanjem in načinom življenja še najbolj ogrožajo prav tisti, ki jih najbolj občudujejo.

Večino svetlobnih utripov proizvedejo samci v iskanju prave samice, če je tej všeč njegov utrip, se odzove iz trave s svojim svetlobnim signalom, z utripanjem pa vztrajajo, dokler samec ne dohiti samice. Vsaka vrsta ima svojo komunikacijsko kodo, a ta paritveni ples zlahka pokvari umetna svetloba. Ponavadi je ob različnih odtenkih mraka opaziti drugačne barve malih svetlobnih telesc, kar znanstveniki razlagajo, da je takoj po sončnem zahodu videti vrste, ki svetijo z bolj rumenkasto svetlobo, pozneje se prikažejo tiste, ki oddajajo zelenkasto ali modro.

S to sposobnostjo bioluminiscence, ki jo premorejo tudi glive, rastline in bakterije, spreminjajo kemično energijo v svetlobno. Pod nadzorom osrednjega živčevja se namreč v njihov svetlobni organ sprosti kisik, kjer reagira z organsko snovjo, luciferinom. Ta ob prisotnosti encima luciferaza in adenozina trifosfata oksidira v oksiluciferin, stranska produkta pa sta svetloba in CO2, se glasi gola razlaga te poletne čarovnije.

Toda zdaj je čas predvsem za ugasnjene luči in čudenje nad dehtečimi travniki. Že čez tri tedne bo spet obveljal rek, da se o kresi dan obesi.