Britanski Guardian z navdušujočo zgodbo o 12-letni Kristini iz Slovenije

Te dni je v Guardinu izšel članek o sedmošolki Kristini Kenda, ki britanskim naravovarstvenikom pomaga pri lovljenju in ponovni naselitvi gorskih škržatov v New Forestu v Veliki Britaniji. »Zelo sem vesela, da lahko pomagam pri projektu. Rada imam naravo in divje živali in bilo je zabavno pomagati Domu in Holly iskati škržate, ko sta bila tukaj. Ti so del poletja v Sloveniji, zato bi bilo dobro, da pomagamo, da bodo tudi v Angliji,« je povedala za britanski časnik.

Kot je povedala njena mama Katarina Kenda za Delo, je Kristina trenutno na šolskem taboru. »Angleška gosta naravovarstvenika Dom Price in Holly Stanworth sta prišla k nam stanovat prek airbnbja. Pogovarjali smo se in k iskanju škržatov sta povabila tudi Kristino. En večer so jih iskali skupaj v bližnji naravi in Kristina se je zelo navdušila. Že tako se želi v prihodnje vpisati na biotehniško gimnazijo.

Pokazali so ji nekakšne rove v zemlji v bližini naše kmetije, po petih dneh pa sta se raziskovalca morala vrniti v Anglijo. Ker žuželk nista našla, sta se pozneje obrnila na nas s prošnjo, ali bi lahko mogoče Kristina nadaljevala to delo in skušala kakšnega ujeti, poslali so nam tudi mreži,« je pripovedovala njena mama, sicer sodelavka Zavoda za Turizem Idrija, pod okriljem katerega deluje Geopark Idrija.

Gorskemu škržatu je že v 18. stoletju dal ime in ga opisal naravoslovec Ioannes Antonius Scopoli. FOTO: Tomi Trilar

Strokovna sodelavka Geoparka Irma Pivk je pojasnila, da so britanski naravovarstveniki za izlov pridobili soglasje direktorata za naravo, ki deluje pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor. Vendar so lovili na območju Idrijskih Krnic, ki so zunaj Krajinskega parka Zgornja Idrijca (ta je del Geoparka Idrija).

Britanska gosta sta že rezervirala termin za prihodnje poletje. »Kaj takšnega, da bodo o tem napisali članek, pa seveda nismo pričakovali, tudi ne takšnega odziva. Hči je bila zelo navdušena,« je še povedala Kristinina mama.

V Veliki Britaniji izumrla v 90. letih

Po poročanju Guardiana je bila Cicadetta montana edina vrsta škržatov, odkrita v Veliki Britaniji, a je v 90. letih prejšnjega stoletja izginila z območja New Forest, pri Species Recovery Trust, dobrodelni organizaciji, ki skuša rešiti nekatere najbolj ogrožene vrste v Veliki Britaniji, pa so začeli 28.000 funtov vreden projekt ponovne naselitve, ki ga financira program za obnovo vrst Natural England. Načrt je bil zbrati pet samcev in pet samic in jih naseliti v drevesnico zaprtih rastlin v lončkih v parku Paultons blizu New Foresta, za prvo generacijo novih škržadov v Združenem kraljestvu bi bilo potrebnih šest let.

Z angleškima gostoma je poleti na Idrijskem dan preživel tudi akademik Matija Gogala, upokojeni profesor za fiziologijo živali na biološkem oddelku ljubljanske biotehniške fakultete. Kot je povedal za Delo, so se Angleži po primerke gorskih škržatov napotili v Slovenijo prav na podlagi znanstvenih objav slovenskih raziskovalcev. Po njegovih besedah je v okolici Idrije prisotna samo vrsta Cicadetta montana oziroma Scopolijev gorski škržat, ki mu je že v 18. stoletju dal ime in ga opisal Ioannes Antonius Scopoli (Giovanni Antonio Scopoli) v svoji Annus I. historico-naturalis.

Z angleškima gostoma (na fotografiji s Holly Stanworth) je poleti na Idrijskem dan preživel tudi akademik Matija Gogala. FOTO: osebni arhiv družine Kenda

Na vprašanje, kako realna se mu zdi ponovna naselitev v Veliki Britaniji, pa je odgovoril, da jih že ujeti ni preprosto. »Ko jih slišimo, so visoko v drevesih, tako da je njihovo ujetje bolj kot ne odvisno od sreče. Je pa res, da sem jih sam že ujel, in to prav tu na Idrijskem. Junija, ko sem se tako ponovno mudil tam, smo jih slišali, ujeli jih pa nismo,« je povedal.

V Sloveniji živi deset vrst škržatov. Tista, ki jo najpogosteje slišimo ob morju, najti jih je tudi ob Savi in še na nekaterih drugih območjih, je tako imenovani jesenov škržat (Cicada orni). Od te vrste z Idrijskega, denimo, je večja kar za polovico. »Sicer pa se z značilnimi zvoki oglašajo samo samci, samice so neme, smo pa ugotovili, da v odgovor samcem pokajo s krili,« je še povedal Gogala.