Avtomati s hrano: res vemo, kaj jemo?

Trenutek, ko bi bilo treba na hitro potešiti lakoto ali pa vsaj hrepenenje po prigrizku, a v bližini ni druge možnosti, razen iz prodajnega avtomata, je večini dobro poznan. Avtomat pa praviloma ponuja predvsem pestro paleto nezdravih izbir, tudi v zdravstvenih ustanovah in na fakultetah, ki naj bi bile bolj prijazne do zdravja uporabnikov. Priporočilom za polnjenje prodajnih avtomatov je zato sledila pobuda, da bi njihovo spoštovanje postalo del razpisnih pogojev za ponudnike teh naprav.

»Nesprejemljivo je, da v številnih prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, še vedno prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno ter visoko energijsko vrednostjo, vsebnostjo maščob, soli in sladkorja,« je poudarila Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

To je še posebno problematično, če upoštevamo, da predvsem zaposleni in študenti kar tretjino dneva preživijo v teh institucijah in so zanje živila iz prodajnih avtomatov edina ali vsaj pretežna izbira, kot je opozorila Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki se je pred dvema letoma pridružilo projektu ZPS Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira. Da je nakup na tovrstni napravi pogosto posledica časovne stiske in nedostopnosti bolj zdrave ponudbe, je potrdila tudi anketa, ki so jo že pred časom izvedli med potrošniki. Ti so kot glavni razlog za obisk avtomata navedli, da niso utegnili stopiti v trgovino (57 odstotkov) in da ni bilo druge ponudbe v bližini (29 odstotkov). Skoraj polovica anketirancev je povedala, da avtomat s prehrambnimi izdelki oziroma napitki uporablja v ustanovah, kot so zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za starostnike, slabih 40 odstotkov vprašanih pa je kot kraj navedlo službo.

Sendvič ne sme biti prevelik

Ko so nato na ZPS v sodelovanju z Univerzo v Mariboru oziroma tamkajšnjo zdravstveno fakulteto preverjali ponudbo v avtomatih v omenjenih ustanovah, so ugotovili, da ti ne zagotavljajo dovolj zdravih izbir in da so tako pravzaprav neizkoriščen potencial za spreminjanje prehrambnih navad prebivalstva. Nameščanja in polnjenja avtomatov z izdelki zato ne bi smela voditi le ekonomska logika, je dejala Jasmina Bevc Bahar, ampak tudi skrb za okolje in zdravje ljudi. »Če želimo spremeniti navade ljudi, jim preprosto moramo ponuditi bolj zdrave izdelke.«

Po priporočilih, ki so jih zato pripravili v okviru omenjenega projekta, naj bi ponudba bolj zdravih izdelkov zasedala 80 odstotkov vseh v avtomatu, preostanek pa je nekakšen manevrski prostor za manj zdrave proizvode, je povedala Anja Bolha z ZPS. Kjer je glede na trenutno ponudbo na trgu to potrebno, je izbira omejena z najvišjimi dovoljenimi vsebnostmi maščobe, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, dodanega sladkorja in soli, sicer pa je osnovno merilo prehranski semafor (spletna stran oziroma aplikacija Veškajješ), pri čemer se med bolj zdrave izbire praviloma uvrščajo izdelki iz zelene ali oranžne kategorije.

V priporočilih so omejene tudi porcije nekaterih izdelkov, denimo sendvičev, saj vmesni prigrizek oziroma malica, po kateri največkrat posežemo v prodajnem avtomatu, naj ne bi pokril več kot 10 do 15 odstotkov dnevnih energijskih potreb. Sendviči so tako, kot je pojasnila Anja Bolha, omejeni na 220 gramov, v mesnih naj bi bili izdelki z vidno strukturo (bodisi pršut bodisi šunka) … Skladno z zdravstvenimi priporočili naj bi prednost v avtomatih namesto presladkih in preslanih izdelkov dobili oreški in suho sadje, žitne tablice, jogurti, različni manj slani krekerji, sendviči z manj mastnimi nadevi in več zelenjave. Ker so v Sloveniji sladke pijače eden glavnih krivcev za čezmerno telesno maso predvsem pri mladih, tudi napitkov z dodanim sladkorjem niso uvrstili v priporočeno ponudbo.

Pilotni projekt in dobra praksa

V Društvu za zdravje srca in ožilja so ta priporočila poslali zdravstvenim ustanovam in fakultetam v Sloveniji, skupaj s pobudo, da bi postala del razpisnih pogojev za ponudnike prodajnih avtomatov. Pilotni projekt bodo izvedli na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. »Trenutna ponudba v prodajnih avtomatih je odraz prehrambnih navad, pomeni hitro in včasih tudi edino možnost za malico na delovnem mestu. Načrtovanju prehrane že doma posvečamo premalo pozornosti in ob pomanjkanju časa prepogosto posegamo po hitrih, cenovno ugodnih in udobnih rešitvah, kar prodajni avtomati nedvomno ponujajo,« je razmišljal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. Zato so se v tej ustanovi tudi odločili, da kupcem na teh napravah ponudijo možnost izbire živil z ustreznejšo prehransko sestavo in tako vsaj malo vplivajo na preoblikovanje prehrambnih navad.

Dobre prakse sicer že obstajajo. V Zdravstvenem domu Sežana več kot deset let, kot je povedala direktorica Ljubislava Škibin, sodelujejo s ponudnikom pri izbiri čim bolj zdravih proizvodov v avtomatih v njihovi ustanovi. Kot se je izkazalo v času pandemije, to ni pomembno le za paciente in zaposlene, pač pa tudi za druge mimoidoče, ki so z ulice zavili na avtomat, saj so bili gostinski lokali zaprti. Do zdaj so po oceni direktorice dosegli cilj, da je več kot polovica ponudbe v avtomatih bolj zdrave, še vedno pa so rezerve pri ponudbi domačih, priznano zdravih slovenskih proizvodov.

V Automatic servisu, ki ima po Sloveniji razporejenih okoli 10.000 avtomatov s prehrambnimi izdelki in toplimi napitki, so v ponudbo že pred 15 leti začeli vključevati izdelke, ki sledijo smernicam zdravega prehranjevanja in okoljskim smernicam. Toda kot je prepričana Kata Vidović, direktorica kakovosti, varnosti in trajnostnega razvoja pri tem podjetju, je tovrstne spremembe treba vnašati postopoma. »Za uspešne so se do zdaj pokazale tiste prakse, ko sogovorniki pri naročnikih sprememb niso zahtevali čez noč, ampak počasi. Hkrati je treba ob tem ozaveščati uporabnike prodajnih avtomatov.«

Nekaj razhajanj ostaja

Povpraševanje po zdravih izdelkih so v Automatic servisu zaznali že pred leti, navsezadnje so jih pogrešali tudi sami, pravi Kata Vidović, saj so zaposleni in njihove družine prav tako kupci na teh napravah. »Vse zdravstvene smernice opozarjajo na prevelik vnos sladkorja, soli in nekaterih vrst maščob, zato smo se odločili, da bomo sledili prehranskemu semaforju in v prodajni program uvrstili izdelke, ki imajo manj teh sestavin. Pri kavnih avtomatih načrtno ne uporabljamo izdelkov, ki vsebujejo transmaščobe.« V teh avtomatih je privzeta nastavitev sladkorja na »0«, a to še vedno ne pomeni, da napitki z mlekom nimajo nekoliko sladkega okusa; še vedno ga namreč vsebuje mleko v prahu. »V ponudbo smo uvrstili tudi 100-odstotno mleko v prahu, torej brez dodanega sladkorja, ampak ga uporabniki s težavo sprejemajo,« je navedla za primer.

Ko so začeli opažati, da si potrošniki želijo bolj zdrave ponudbe, so pri dobaviteljih začeli iskati ustrezne izdelke. Sodelovali so tudi pri oblikovanju priporočil in pri marsičem našli skupni jezik, ne pa pri vseh vprašanjih, je priznala predstavnica Automatic servisa. Tak primer so sladke pijače, kjer je priporočilo, da so v največ tridecilitrski steklenički, proizvajalci pa jih večinoma polnijo v pollitrsko embalažo. Prav tako opozarja, da bi morali ta priporočila upoštevati vsi ponudniki v isti ustanovi, denimo v trafikah, menzah ...

V tujini so bolj pogosti tudi avtomati, v katerih je mogoče kupiti obroke hrane. V Sloveniji smo še vedno navajeni na postrežbo tople hrane na krožniku, kar je zelo dobro, je dejala Vidovićeva, zato uvajanje še ni ekonomično, a tudi ta program razvijajo.