Neomejen dostop | že od 9,99€
Mimo šole v vasi Šandrigolovo v vzhodnem Donecku se 45-letni ukrajinski učitelj Oleksandr Pogorjelov občasno še sprehodi, včasih tam reši kakšno gradivo, a pouka tam ni bilo že skoraj leto dni. Ko je bilo šolsko poslopje, v katerem je poučeval več kot 20 let, uničeno v enem izmed silovitih izmenjav ognja med ruskimi in ukrajinskimi vojnimi silami, je bil za nekaj časa pouk prekinjen, potem pa je vzel stvari v svoje roke in učence povabil v svoj dom.
Prva misel bi sicer bilo učenje na daljavo, toda v vasi, ki se je med vojno dodobra izpraznila, je že elektrika redkost, kaj šele internet. Tudi sicer je za otroke, le kakih 15 jih je še ostalo v vasi, stik z učiteljem zelo dobrodošel in ustvarja občutek varnosti, kolikor je v takih razmerah sploh mogoče. »Zdravnik mora zdraviti ljudi in tudi učitelj mora poučevati,« je skromno povedal Pogorjelov v reportaži za francosko tiskovno agencijo AFP.
Njegova dnevna soba se je tako spremenila v učilnico, polepljeno z gradivom, ki ga je lahko še strgal s porušenih sten šolske stavbe, na policah se stiskajo knjige, rešene v zadnjem trenutku, v kotu stoji mikroskop ... K pouku prihaja enajst otrok, starih od štiri do šestnajst let; Pogorjelov poučuje vse, od literature do biologije, geografije in matematike. Pri slednji prizna, da ima pri starejših učencih kar nekaj težav. Na šoli sta bila na urniku tudi ruski jezik in literatura, toda to je iz svojega domačega kurikuluma črtal. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril le: »Ne vem. Zdaj učim samo ukrajinski jezik in literaturo.«
Starši ga pri tem podpirajo, je dodal, toda vas je že sama po sebi simbol napetosti v številnih skupnostih v regiji Doneck, kjer so se proruski separatisti leta borili proti ukrajinskim silam. Približno 120 učencev, ki so nekoč obiskovali vaško šolo, je zdaj razpršenih po Evropi, drugih delih Ukrajine in Rusije. »Ne morem govoriti v imenu drugih. Vsak ima svoje poglede,« je dejal o konfliktu, ki jih je še bolj razdelil, in dodal: »Trenutno ne morem govoriti niti zase. Nisem prepričan o svojih mislih, kaj šele o mislih kogar koli drugega.« Otroci v njegovem razredu govorijo mešanico ukrajinščine in ruščine, nekateri morajo do te zasilne učilnice vsak dan prehoditi nekaj kilometrov dolgo in nevarno pot.
Šola v vasi Šandrigolovo je sicer le ena izmed stotin, ki so bile po poročili Unicefa uničene v enajstih mesecih, odkar je Rusija napadla Ukrajino. Hkrati so postale območja spora, saj ruske sile Ukrajince obtožujejo, da uporabljajo civilno infrastrukturo, tudi šole, za skladiščenje orožja in zatočišče vojske. Prav zato so ta poslopja pogoste tarče napadov, čeprav v Rusiji to vztrajno zanikajo. Od začetka vojne se je iz države izselilo na milijone ukrajinskih otrok, nekateri obiskujejo šole v tujini, še več se jih uči na daljavo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji