Pol stoletja od Francozovega nebeškega sprehoda

V zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja sta bila najvišja stolpa kompleksa Svetovnega trgovinskega centra (WTC) na Spodnjem Manhattnu v New Yorku najvišji stavbi na svetu. Poleti 1974 ne več, saj ju je prehitel Sears Tower v Chicagu, a kljub temu si ju je pred pol stoletja, 7. avgusta 1974, Francoz Philippe Petit izbral za kraj enega najbolj norih in tudi znanih akrobatskih podvigov v zgodovini. Med stolpoma je s pomočjo šestih pajdašev napel vrv, se po njej več kot 400 metrov nad tlemi tričetrt ure sprehajal in na izvajal razne akrobacije. Pri tem ni uporabljal varovalne mreže ali kakršnegakoli varnostnega pripomočka. Če bi naredil napako, bi ga čakalo 400 metrov prostega pada do pločnika Manhattna. Na svojo srečo napake ni naredil.

Podvig ni bil izjemen samo zaradi hoje po vrvi na rekordni višini, ampak je bil tudi velik zalogaj po čisto organizacijski plati. Ker Petit & co. niso imeli dovoljenja, so morali izjemno natančno premisliti, kako bodo mimo vseh varnostnih kontrol na streho stolpnic pritovorili na stotine kilogramov opreme, na čelu z 200 kilogramov težko vrvjo in osem metrov dolgo in 25 kilogramov težko palico za ohranjanje ravnotežja na vrvi.

Danes 74-letni akrobat se je za skrajni podvig v New Yorku odločil, ko je, star 18 let, med čakanjem v zobozdravstveni ambulanti videl risbo, kako naj bi bila videti stolpa WTC, ki so ju takrat ravno začeli graditi; stala sta do 11. septembra 2001, ko ju je z ugrabljenima letaloma, polnima potnikov, v najhujšem terorističnem napadu v zgodovini, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi, porušila skrajna islamistična organizacija Al Kaida. Petit pravi, da si je konec 60. let, še kot najstnik, rekel, da se mora nekoč sprehoditi med stolpoma. Podvig je poimenoval le coup, udar.

Naslednjih šest let je proučeval vse, kar je lahko dobil o stolpnicah, od konstrukcije do vetrovnih razmer nad New Yorkom na taki višini. Seveda ni bil novinec v vrvohodstvu, s tem in drugimi akrobatskimi dejavnostmi se je ukvarjal od 16. leta. Očitno je bil izjemno nadarjen, saj je že po enem letu obvladal vse, kar je mogoče početi na vrvi, zato so ga stvari na nizki višini začele dolgočasiti. Nekakšna priprava na največji podvig v New Yorku sta bila prav tako neprijavljeni sprehod po vrvi med zvonikoma katedrale Notre-Dame v Parizu in hoja po vrvi, napeti na znamenitem pristaniškem mostu v Sydneyju v Avstraliji.

Med nebeškim pohodom na vrvi v New Yorku se je osemkrat sprehodil med stolpoma WTC, na vrvi je plesal, se nanjo ulegel in na kolenih pozdravljal množico, ki se je zbrala stotine metrov nižje in pasla zijala. Ker ni imel papirjev, ga je po koncu aretirala policija. Odpeljali so ga tudi na psihiatrično oceno, na koncu pa ga v zameno za brezplačno predstavo za otoke v Centralnem parku niso obtožili ničesar. Nori podvig je bil seveda svetovna senzacija. O njem so posneli med drugim z oskarjem nagrajeni dokumentarec Človek na žici (Man on Wire, 2008) in igrani film Pot do slave (The Wire, 2015), v katerem je Petita v režiji Roberta Zemeckisa upodobil Joseph Gordon-Levitt.