Od miss mokre majice do olimpijskega odbora

Ko je v javnost prišla novica, da nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović kandidira za članico izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja, se je hrvaška javnost razdelila. Navsezadnje tako, kot je že sicer razdeljena po ideološkem ključu.

Po razpletu na januarskih predsedniških volitvah se je pri naših južnih sosedih marsikaj spremenilo. Vladajoča desnosredinska HDZ je izgubila predsednico države, hrvaški športniki, še posebej pa nogometna reprezentanca, »vatreni« (ognjeni), kot jim ljubkovalno pravijo, pa svojo najbolj gorečo navijačico. Da to še kako drži, je v svojem mandatu velikokrat dokazala s fotografiranjem ob tem ali onem športniku. Pa tudi s svojo hčerko, umetnostno drsalko, zdaj na študiju v ZDA.

Velika priložnost

Po izgubljenih volitvah je Kolinda Grabar Kitarović najprej napovedala, da si bo vzela nekaj časa in ga preživela z mamo, ki ima alzheimerjevo bolezen, s psom in preostalo družino, nato da bo imela nekaj mesecev, da počisti hišo, je naštevala, potem pa napovedala, da bo »končno lahko doktorirala« iz mednarodnih odnosov na zagrebški fakulteti za politične vede. Potihoma pa je tudi povedala, da je naslov naloge Odgovornost za zaščito (R2P): koncepti, izzivi, omejitve in pridobljene izkušnje (Libija) in da je njen mentor profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede in nekdanji slovenski obrambni minister Anton Grizold.

»Veliko priložnosti bo storiti kaj koristnega za Hrvaško, za otroke, izobraževanje, zaščito okolja – to me zanima,« je še nekajkrat izpostavila.

Kolinda navija, Putin opazuje. Foto: Cropix

Niti športnica niti funkcionarka

Nato se je zavila v molk, se umaknila iz javnosti, te dni pa vsaj za polovico hrvaške javnosti poskrbela za majhno presenečenje. Med peterico predlaganih za nove člane izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja se je poleg Maríe Caridad Colón Ruenes, nekdanje metalke kopja s Kube, princese Rime Bandar Al Saud, sicer savdske veleposlanice v ZDA pri Unescu, Mongola Battushiga Batbolda in legendarnega angleškega tekača na srednje proge sira Sebastiana Coeja znašla tudi Kolinda Grabar Kitarović.

Kot je razvidno iz predloženih kandidatur in življenjepisov, je edina, ki se ni s športom nikoli ukvarjala; niti kot športnica niti kot funkcionarka v kateri od številnih hrvaških športnih organizacij. Mnogi pa se zdaj spominjajo svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji pred dvema letoma. Takrat je pozornost usmerila nase na finalni tekmi med Francijo in Hrvaško in s posnetki, na katerih je v popolnoma premočeni majici (med tekmo je lilo kot iz škafa) objemala francoskega kolega Emmanuela Macrona, po tekmi pa nogometašem in kapetanu Luki Modriću brisala solze. Ni trajalo dolgo, da so jo oklicali za miss mokre majice. Po tekmi se je nogometašem pridružila v slačilnici in z njimi prepevala.

»Šport zame ni le strast, temveč velika priložnost za promocijo osnovnih človekovih pravic, pozitivnega tekmovalnega naboja in prekrasnih športnikov,« je v odzivu na prve zapise o svoji kandidaturi v vrh olimpizma na družbenem omrežju zapisala nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović.