Na Hrvaškem hitijo, da bi že v 2023 plačevali z evri

Ljubljana – Sosednja Hrvaška je zdaj na zelo dobri poti, da kmalu prevzame evro in postane 20. članica evrskega območja. Od pogojev za prevzem skupne evropske valute ji zdaj po sredinem mnenju evropske komisije manjka samo še eden, obvezno dvoletno obdobje v t. i. čakalnici za evro, kot je neuradna oznaka za članstvo v mehanizmu menjalnih tečajev ERM 2.

Če se Hrvaška s 1. julijem vključi v omenjeni mehanizem in uspešno prestane preizkušnjo, je zelo verjetno, da bo lahko že v začetku leta 2023 kuno zamenjala z evrom. To bi bilo olajšanje tudi za vse naše državljane, ki radi preživljajo dopust v sosednji državi in dodatna spodbuda za gospodarstvenike.

Manjka le merilo deviznega tečaja

Komisija je v sredo objavila svoje poročilu o napredku držav pri uvajanju evra, v tej skupini so sicer poleg Hrvaške še Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska, ki so se pravno zavezale, da prevzamejo evro, od te obveze pa je izvzeta Danska.

Med maaastrichtskimi merili, ki jih morajo države izpolnjevati za prevzem evra, so sicer še ustrezno nizka inflacija in stabilnost cen, urejene javne finance, ustrezno prilagojene dolgoročne obrestne mere, stabilen devizni tečaj in pa usklajenost nacionalne zakonodaje s pravili ekonomske in monetarne unije (EMU).

Hrvaška je po mnenju komisije edina od naštetih držav, ki izpolnjuje prav vsa omenjena merila, z izjemo deviznega tečaja, za kar pa je pogoj članstvo v ERM 2. Med državami, ki se zdaj potegujejo za vstop v ERM 2, je še Bolgarija, medtem ko v drugih nečlanicah evrooobmočja ni prave politične volje za prevzem skupne valute.

Evro kot Plenkovićev adut

Hrvaški premijer Andrej Plenković, ki očitno vidi uvedbo evra kot enega od političnih adutov pred skorajšnjimi julijskimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem, je sicer že v torek poslal pismo voditeljem članic Unije in evropski komisiji in jih seznanil z namero južne sosede, da že na začetku julija vstopi v ERM 2.

To bi pomenilo tudi trdnejšo vezavo tečaja kune do evra znotraj začrtanega območja, a glede na dosedanjo prislovično trdnost hrvaške kune tudi ni pričakovati, da bi sosedje imeli težave z izpolnjevanjem tega merila. Uvedba evra bi sicer Hrvaško kot izrazito turistično državo naredila še zanimivejšo za obisk gostov iz tujine.

ECB: Hrvaške banke so trdne

V postopek hrvaškega sprejemanja v evro območje je na hrvaški predlog vključena tudi Evropska centralna banka, ki je s stresnimi testi vzela pod drobnogled pet največjih bank na Hrvaškem (Zagrebačka banka, Privredna banka Zagreb, Erste & Steiermärkische Bank, OTP banka Hrvatska in Hrvatska poštanska banka). Prejšnji teden je sporočila, da imajo vse zadosti kapitala tudi v primeru manj ugodnih ekonomskih scenerijev.

Slovenija v ERM 2 že pred 16 leti

Spomnimo, Slovenija je v mehanizem menjalnih tečajev ERM 2 vstopila pred skoraj16 leti, v začetku julija 2004. Po dvoletnem obdobju vezave tečaja tolarja smo nato izpolnili vse zahtevane pogoje in kot prva nova članica Unije uspešno prevzeli evro 1. januarja 2007.