Ne tako sveže hobotnice

Na prestižno restavracijo Willows Inn na idiličnem otoku Lummi v ameriški državi Washington, le nekaj voženj s trajektom stran od Seattla in meje s Kanado, je padla črna senca. V raziskovalnem članku, ki je bil objavljen v New York Timesu, so razkrili kar nekaj neprijetnosti o glavnem kuharskem mojstru in solastniku Blainu Wetzlu.



Nekdanji kuharji in natakarji so povedali, da je ozračje v kuhinji agresivno, polno zmerljivk in rasističnih opazk. Mlade natakarice, ki so največkrat domačinke z otoka, so moški na vodstvenih položajih velikokrat spolno nadlegovali. O tem, da gre za mačistično druščino, govori dejstvo, da od tridesetih pripravnic, ki so delale v kuhinji, ni napredovala niti ena. Blain Wetzel je veljal za čudežnega dečka, saj je restavracijo odprl leta 2010, ko mu je bilo komaj 24 let. Bil je vajenec znamenitega kuharja Reneja Redzepija, ki je lastnik Nome v Københavnu. 

Če ste gledali kakšen starejši dokumentarec, v katerem nastopa lastnik Nome, se vam njegova kuhinja ne bo zdela tako sladka, saj je bil neverjetno agresiven do svojih kuharjev, kar so njegovi učenci očitno prenesli tudi v svoje kuhinje. Zdaj se je, kot pravi zelo umiril in postal veliko bolj toleranten.

Wetzlu poleg agresivnosti v članku očitajo tudi to, da čeprav z restavracijo služi veliko denarja, zelo slabo plačuje mlade delavce, ki delajo tudi po 14 ur na dan.

Tudi glede kulinarike mu nekdanji sodelavci niso prizanesli, saj restavracija slovi po tem, da naj bi vse sestavine, iz katerih pripravljajo hrano, prišle z otoka, a menda ni tako, saj zamrznjene ribe, hobotnice in školjke naročajo z različnih koncev sveta, zelenjavo pa včasih kupujejo tudi v supermarketih. Med pandemijo, ko naj bi bila restavracija iz varnostnih razlogov zaprta, so bogate goste sredi noči vozili na otok s čolni in jim prodajali drage večerje.