Najboljšo chefinjo navdihuje Mehika

»Najboljše stvari v življenju se pogosto zgodijo ob hrani,« pravi Mehičanka Elena Reygadas, ki je bila v močni konkurenci letos izbrana za najboljšo chefinjo na svetu. Priznanja ji niso tuja, leta 2014 je bila že razglašena za najboljšo šefinjo v Latinski Ameriki, lani je bila njena restavracija Rosetta, ki v Ciudad de Mexicu deluje od 2010, uvrščena med 60 najboljših na svetu. A tokratno priznanje, o katerem odloča več kot tisoč kulinaričnih strokovnjakov z vsega sveta, je najvišje doslej. »Izjemno sem hvaležna in počaščena, da so me izbrali tisti, ki jih neizmerno občudujem,« je izjavila ob novici o laskavem nazivu, ki ji ga bodo uradno podelili junija na slovesnosti v Valenciji v Španiji. Pred sedmimi leti je bila na tem piedestalu Slovenka Ana Roš.

Šestinštiridesetelna Reygadas je ena osrednjih osebnosti mehiške kulinarike in čeprav je zadržanega značaja, se je z leti privadila biti v središču pozornosti, tudi zaradi mladih deklet, ki jim je velik vzor. Zaradi nje v restavracijo Rosetta prihajajo kulinarični navdušenci z vsega sveta, v prestolnici pa vodi še štiri manjše lokale, med njimi priljubljeno pekarno istega imena. Izkušnje si je nabirala v ugledni italijanski restavraciji Locanda Locatelli v Londonu, zadnja leta pa se vse bolj vrača h koreninam. Pravi, da so sestavine, okusi in tehnike, ki jih vedno znova odkriva v mehiškem svetu, zanjo neizčrpen vir navdiha. Oče jo je vedno spodbujal k okušanju vsega, s tem pa spodbudil njeno odprtost za raznolikost okusov.

V njenih menijih pa se odslikava tudi njeno razmišljanje o razmerah v svetu, zlasti v smislu trajnosti in klimatskih sprememb. Čeprav živi v državi, ki nadvse ljubi meso, je na njenem jedilniku vse več zelenjavnih jedi, ki sledijo naravnim ciklusom. Chefinja se navdušuje tudi nad filozofijo in pred kratkim je za goste pripravila posebne zvezke, v katerih je zbrala odlomke akademskih, raziskovalnih del in tudi lastna razmišljanja. »V svetu, kakršen je naš, ki ga pustošijo klimatske spremembe, socialna neenakost, sistemsko nasilje, seksizem, rasizem, in degradacija političnega življenja, da omenim le nekatere, bi morala restavracija predstavljati neko platformo za razmišljanje in pozitiven prispevek k družbi,« je prepričana. Upa, da bodo ta besedila za omizjem spodbudila konstruktivno razpravo. »Ljudi nimam namena izobraževati, želim pa z njimi deliti to, kar se mi zdi pomembno,« pravi mati dveh najstniških hčera, ki se je morala v tradicionalni družbi boriti za dvojno življenje matere in podjetnice. Da bi drugim utrla pot, je ustanovila štipendijo, ki mladim ženskam brez zadostnih sredstev omogoča nastanitev in izobraževanja v gastronomiji.