Neomejen dostop | že od 9,99€
Mož živi ob mejni reki Hrvaške, države, ki nima urejenih mejnih vprašanj z nobeno od svojih sosed. Obe državi trdita, da živi na njenem ozemlju. A čeprav zveni zgodba slovenskemu ušesu nenavadno znana, mož ni Joško Joras, reka pa ni Dragonja. Možu je ime Sandor Perzolt. Živi na levem bregu Donave, torej na ozemlju, ki bi na prvi pogled moralo pripadati hrvaški vzhodni sosedi Srbiji.
A le na prvi pogled. Tako kot druge velike ravninske reke Donava neprestano spreminja tok. Srbija pravi, da bi morala biti meja vedno na sredini reke, ne glede na to, kje je v določenem trenutku njen tok, Hrvaška se sklicuje na stare katastre, po katerih so številni majhni kosi ozemlja na zdaj srbskem bregu reke njeni.
»Imam občutek, da živim v dveh državah hkrati,« pravi 64-letni Perzolt. Ne gre samo za njegov občutek. V zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, ko so državo, v kateri dejansko ni bilo zelo pomembno, v kateri republiki je kdo živel, raztrgale vojne, je najprej dobil hrvaško državljanstvo. Potem je vzel še srbskega, saj drugače na levem bregu Donave, kjer živi in ima polja, ni mogel registrirati traktorjev. Ker je ostal hrvaški državljan, dobiva hrvaške kmetijske podpore, vendar svojih pridelkov ne more prodajati tja, saj bi imel več težav kot dobička zaradi carinskih dajatev.
Leta 2008 sta se Hrvaška in Srbija dogovorili, da bosta, če se ne bosta mogli dvostransko dogovoriti o razmejitvi, leta 2020 določitev meje predali mednarodni arbitraži. Rok je potekel, arbitraža se, menda zaradi pandemije covida-19, še ni začela. Poznavalci pravijo, da državi dokončne razmejitve v resnici nočeta, ker lahko nerešena mejna vprašanja po potrebi uporabita za netenje nacionalističnih strasti. Ja, zgodba res zveni nekam znano.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji