Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Indijanski raperji

Približno 900.000 brazilskih domorodcev ima za seboj stoletja preganjanja, ki se še zdaj ni zares končalo.
Perjanice, poslikani obrazi, vendar tudi sodobna oblačila in za raperje značilni gibi – Brô MC. FOTO: Carl de Souza/AFP
Perjanice, poslikani obrazi, vendar tudi sodobna oblačila in za raperje značilni gibi – Brô MC. FOTO: Carl de Souza/AFP
G. U.
16. 6. 2021 | 18:00
2:46
Rap je glasbena zvrst, ki jo lahko izvorno brez težav povežemo s črnci predvsem iz velikih mest v Združenih državah Amerike. A od začetkov v 70. letih prejšnjega stoletja se je seveda razširil na vse konce sveta in med vse rase in narode, tudi med takšne, kjer rapa morda ne bi pričakovali. Na primer med brazilske Indijance. Dva para bratov, Bruno Veron in Clemerson Batista ter Kelvin Peixoto (na fotografiji) in Charlie Peixoto, so pred leti ustanovili skupino Brô MC, ki velja za prvo rap skupino v Braziliji, sestavljeno iz tamkajšnjih domorodcev.

Brô MC so že vizualno zanimiva mešanica, kombinirajo naglavno okrasje iz perja in poslikane obraze s sodobnimi oblačili in za raperje značilnimi gibi. Njihova besedila ne opevajo življenja v z mamili in strelskimi obračuni prepojenih getih ameriških velemest, a imajo brazilski Indijanci morda bolj težko zgodovino zatiranja kot črnci v ZDA; približno 900.000 domorodcev, kolikor jih je med 211 milijoni prebivalcev Brazilije, ima za seboj stoletja preganjanja, ki se še zdaj ni zares končalo.

»Zemlja je rdeča od krvi bojevnikov, ki so se postavili zase, postrelili so jih veliki rančerji in njihovi plačanci, ker so branili svojo zemljo,« bi se glasil prevod najbolj znane pesmi Brô MC Terra vermelha (Rdeča zemlja) iz portugalščine. Poleg v jeziku kolonizatorjev pa imajo indijanski raperji besedila tudi v svojem maternem jeziku gvarani.

Prejšnji mesec so člani skupine Brô MC po letu in pol zaprtja zaradi pandemije koronavirusa lahko spet zapustili svoj rezervat in začeli nastopati. FOTO: Carl de Souza/AFP
Prejšnji mesec so člani skupine Brô MC po letu in pol zaprtja zaradi pandemije koronavirusa lahko spet zapustili svoj rezervat in začeli nastopati. FOTO: Carl de Souza/AFP


Člani Brô MC živijo v indijanskem rezervatu v zvezni državi Mato Grosso do Sul na brazilskem srednjem zahodu, kjer so se in se domorodcem dogajajo velike krivice. Tja so jih namreč leta 1917 naselili prisilno. »Vlada je preselila domorodce na neplodno zemljo. Ko so se hoteli vrniti na svojo sveto zemljo, kjer so se rodili, so videli, da so jo ogradili, tam pa so bile velike plantaže koruze in soje,« bratje opisujejo začetek tragedije njihovega ljudstva.

Beli farmerji še vedno kar z buldožerji rušijo hiše domorodcev in na njihovi zemlji sadijo kmetijske pridelke. Razmere so se dodatno poslabšale po letu 2019, ko je oblast v Braziliji prevzel populistični desničar Jair Bolsonaro, velik zagovornik širitve površin za poljedelstvo in zanikovalec podnebnih sprememb. »Veliko je nasilja, streljanja, pri nas je kot v favelah. Marsikdo pravi, da so naša besedila kruta, vendar je takšna tudi naša realnost,« pravijo člani Brô MC.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine