Igralec svojih likov ne sme videti le kot negativce

Osrednji gost nedavno končanega sarajevskega filmskega festivala, danski zvezdnik Mads Mikkelsen, ki je za svoj prispevek k filmski umetnosti prejel častno srce Sarajeva, je spregovoril o svojih številnih kompleksnih mračnih likih: »Umetnost nas lahko popelje na temno stran, da se iz nje nekaj naučimo. Igralec svojih likov ne sme videti zgolj kot negativce, bolj kot padle angele.«

Po podelitvi nagrade so zavrteli dramo Lov Thomasa Vinterberga, ki je bila med drugim nominirana za oskarja za najboljši tujejezični film, Mikkelsen pa je na canskem festivalu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Na tradicionalnem pogovoru Kava z je povedal, da je scenarij dobil prav na rdeči preprogi v Cannesu: »Takrat se mi je to zdela najboljša stvar, ki sem jo kdaj prebral v življenju.«

Mednarodno prepoznavnost je dosegel z vlogo negativca v 21. bondiadi Casino Royale (2006), bil je Igor Stravinski v drami o ljubezenski zgodbi med tem skladateljem in Coco Chanel iz leta 2008, po omenjeni psihološki drami Lov in filmu Po poroki Susanne Bier je spet navdušil v Vinterbergovi črni komediji Nažgani.

Igralec z nenavadnim obrazom, ki je lahko demoničen ali angelski, se je rodil novembra 1965 v Københavnu. Oče je bil taksist in ni čudno, da je Mikkelsen na sarajevskem festivalu omenil tudi, kakšen vpliv je imel nanj Taksist Martina Scorseseja, zlasti lik Travisa Bickla, v katerega se je prelevil Robert de Niro. Lik ga je privlačil in hkrati odbijal, dokler ni spoznal, da drama ne ponuja preprostih odgovorov, ampak sili k razmisleku. Tudi na vprašanje, s kom bi najraje nastopil v kadru, je omenil de Nira, nato pa še francoskega igralca Vincenta Cassela in Meryl Streep.

V otroštvu je treniral gimnastiko, a ga je pritegnil ples, študiral je na baletni šoli v Göteborgu, kjer se je naučil švedsko, deset let je preživel kot poklicni plesalec, srečal svojo ljubezen, koreografinjo Hanne Jacobsen (poročila sta se leta 2000), nato se je preusmeril v študij igre. Sledilo je divje obdobje danskega filma z generacijo filmarjev, kot so Thomas Vinterberg, Nicolas Winding Refn, Susanne Bier in Anders Thomas Jensen.

Govoril je tudi o odraščanju s Pink Floydi in ljubezni do nogometa. Vedno si je želel služiti denar s športom, a to se ni zgodilo, je dejal in dodal, da so bile njegove sanje, da bi nekoč igral z Messijem.