Dobitnik nagrade častno srce Sarajeva je v 70. letih zaslovel kot pionir novega nemškega filma, njegove filmske stvaritve pa so pustile neizbrisljivo sled.
Galerija
Wima Wendersa bodo na sarajevskem filmskem festivalu počastili za njegov izjemen doprinos k filmski umetnosti, s čimer se bo pridružil trideseterici minulih nagrajencev, med katerimi sta med drugim Robert De Niro in Angelina Jolie.<br />
Foto Pool Reuters Pictures
»Presrečni smo, da bomo priznanje lahko podelili eni od osrednjih osebnosti svetovne kinematografije. Wim Wenders kot izjemen filmski avtor in fotograf s svojim delom na področju vizualnih umetnosti publiki vedno prinaša nepozabne zgodbe in čustva,« je direktor sarajevskega filmskega festivala Mirsad Purivatra pospremil odločitev, kdo je letošnji dobitnik laskavega priznanja častno srce Sarajeva.
Svetovno slavnega nemškega režiserja Wima Wendersa so tako počastili za njegov izjemen doprinos k filmski umetnosti, s čimer se je pridružil trideseterici minulih nagrajencev, med katerimi sta med drugim Robert De Niro in Angelina Jolie; lani sta nagrado prejela mehiški režiser, scenarist in producent Michel Franco in danski igralec Mads Mikkelsen. V sklopu programa Posvečeno bodo prikazali tudi retrospektivo njegovih filmov ter pripravili posebno projekcijo obnovljenega filma Hotel Milijon dolarjev, s katerim je leta 2000 na mednarodnem festivalu v Berlinu osvojil srebrnega medveda. V Sarajevu bo izvedel tudi delavnico.
Potem ko je sarajevski filmski festival zaradi pandemije lani potekal po spletu, je tokratna, že 27. izdaja, ki bo trajala do petka, znova v živo. Wim Wenders se v mesto vrača desetletje po svojem prvem obisku. Leta 2011 je predstavil celovečerni dokumentarni 3D-film Pina o legendarni koreografinji Pini Bausch, ki je bil nominiran za oskarja, ter predaval udeležencem izobraževalnega programa Talenti Sarajeva, ki so ga organizirali v sodelovanju z berlinalskim programom Talenti Berlinala.
Jutri bo praznoval rojstni dan
Ernst Wilhelm Wenders se je rodil 14. avgusta leta 1945 in bo jutri praznoval svoj 76. rojstni dan. Študiral je medicino in filozofijo, potem pa se je leta 1966 preselil v Pariz, da bi študiral slikarstvo. Čeprav je delal v ateljeju grafičnega oblikovalca in graverja Johnnyja Friedlaenderja, pa je popoldneve in večere preživljal v muzeju Cinémathèque Francaise, ker je dobil pomembne lekcije iz zgodovine filma.
Leta 1967 se je vpisal na novo ustanovljeno univerzo za televizijo in film v Münchnu (HFF München) ter med študijem delal tudi kot filmski kritik. Takrat je že režiral tudi kratke filme. Po diplomi leta 1971 je skupaj s petnajstimi režiserji in avtorji ustanovil Filmverlag der Autoren, distribucijsko podjetje za nemške avtorske filme.
Z Rainerjem Wernerjem Fassbinderjem in Wernerjem Herzogom je v sedemdesetih letih zaslovel kot pionir novega nemškega filma. Preboj na mednarodno sceno mu je uspel s filmom Ameriški prijatelj, od tedaj pa ustvarja tako v Evropi in ZDA kot tudi v Latinski Ameriki, Aziji in Avstraliji. Poleg srebrnega medveda je dobil še druge pomembne nagrade na festivalih po vsem svetu, v 80. letih med drugim zlato palmo in nagrado bafta za film Pariz, Teksas, nagrado za najboljšega režiserja v Cannesu za Nebo nad Berlinom (eden od soavtorjev scenarija je Peter Handke, ki je predlani prejel Nobelovo nagrado za književnost), in zlatega leva v Benetkah za Stanje stvari. Njegovi dokumentarni filmi Buena Vista Social Club, Pina in Sol zemlje pa so bili nominirani za oskarja.
Jeseni 2012 je z ženo Donato v Düsseldorfu ustanovil fundacijo, ki skrbi za ohranjanje njegovega kinematografskega, fotografskega, umetniškega in literarnega ustvarjanja, z digitalnim restavriranjem in konservacijo pa so v sodelovanju s številnimi organizacijami omogočili, da je tudi trajno dostopno širši javnosti. Njegove filmske stvaritve so na nemškem in svetovnem filmu pustile neizbrisljivo sled.
Komentarji