Na mladih svet (in film) stoji

Na novinarski konferenci je direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar predstavila rezultate razpisov. Glede­ na vse, kar je prestal v zadnjih dveh letih, je bilo lansko leto uspešno za slovenski film, lahko­ ugotovimo, predvsem zaradi ­nagrad in uspešnih predstavitev v tujini. Za letošnje leto sredstev, v višini kot je bila obljubljena leta 2018, še vedno ni.

Med sedmimi celovečerci, ki so dobili denar za realizacijo, so prvič v zgodovini SFC, kot smo slišali, kar trije prvenci, vsi filmi režiserk. Podporo je dobila Katarina Rešek - Kukla s filmom Fantasy, celovečerno različico v kratkem filmu Sestre zasnovane tematike o spolnih identitetah in odzivu patriarhalnega okolja nanje. Film bo produciral December, produkcijska hiša z najuspešnejšimi filmi lanskega leta. Tudi Urška Djukić se v filmu z delovnim naslovom Little Trouble Girls v produkciji Spoka posveča tematiki prebujanja seksualnosti v dekletu, ki odrašča v ozkogledem in moralno zakodiranem okolju. Tretja je dobila podporo režiserka­ Ester Ivakič, ki bo v produkciji Temporame snemala film Noben glas o deklici Idi, ki živi v svojem svetu v odročni vasi v Prekmurju, po literarni predlogi Suzane Trat­nik. Vsi filmi so prejeli največji možen znesek za financiranje prvencev, in sicer 350.000 evrov.

Milijon sedemsto osemdeset tisoč evrov so na SFC razdelili med štiri preostale izbrane celovečerce. Svoj drugi film bo v produkciji Vertiga snemala Urša Menart, ki z dramo Vse, kar je narobe s tabo nadaljuje zgodbo o brezposelni in osamljeni generaciji, katere občutke brezizhodnosti je pandemija še poglobila. Klemen Dvornik bo v produkciji A Atalante snemal Blok 5, »sodobni urbani mladinski film, ki poudarja pomen skupnosti ter usmerjenost k pozitivnim ciljem v obče dobro«. Z mladimi se bo ukvarjal tudi film Borisa Jurjaševiča (produkcija Fabula) Elvis Škorc, genialni štor po literarni predlogi priljubljenega knjižnega lika avtorice mladinskih in otroških knjig Janje Vidmar.

SFC bo sofinanciral tudi štiri dokumentarne filme. Deželo šarplaninca Petre Seliškar, ki spremlja petnajstletnega ovčjega pastirja v Severni Makedoniji, 2 brata, 2 sestri Mihe Čelarja govori o bogati predvojni meščanski družini Žagar, ki jo je razklala ideologija, Nina Blažin v filmu V tišini življenja kontemplira o težko ozdravljivi bolezni, smrti in minljivosti, Dominik Mencej pa v filmu Naša dediščina obljublja poetičen dokumentarec o človeku in njegovem odnosu do vode.

Slovenski film lahko ugasne za več let

Celovečerni film Sare Kern Moja Vesna v tekmovalnem programu Berlinala

Kmalu v kinu in pred kamero

Letos bodo začeli pot po kinematografih številni domači filmi, ki bodo, upamo, nadoknadili izgubo, ki so jo kinematografi zaznali v pandemičnih časih. Med deseterico so morda najbolj pričakovani Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki načrtuje premiero ob ­koncertu v Kinu Šiška že čez nekaj dni, ­Inventura, ki bo v kinih 4. maja, Dedek gre na jug, Gajin svet 2, Kapa in Moja Vesna. Na ogled bodo tudi številni kratki filmi, med katerimi je veliko animiranih, tudi za najmlajše gledalce.

Letos bodo padle prve klape petih celovečernih filmov. Pred tednom dni je film Opazovanje začel snemati Janez Burger. Spomladi bo Nejc Gazvoda snemal pripoved Vzornik o absurdnih časih, v katerih se mladi vračajo v družbo novih pravil. Žiga Virc bo poleti snemal igrani celovečerni prvenec Poslednji heroj, črno komedijo o sinu narodnega heroja, Miha Hočevar pa pravljično dramo Skriti ljudje, ki jo lahko beremo tudi kot »samoironično zgodbo o majhnih državah in narodih (Sloveniji in Islandiji) v 'veliki' Evropi«. Jeseni bo padla prva klapa črne komične drame Sonje Prosenc Odrešitev, ki v klinični študiji družine raziskuje témo emocionalno izpraznjenih elit in jo umesti v kontekst sodobnih družbenih vprašanj.

Povrnjena povračila

Od leta 2018 naša država privablja tuje produkcije tudi z denarnim povračilom. Zanimanje tujih produkcij za snemanje je ogromno, je potrdila direktorica SFC. Lani so bila bistveno povečana sredstva za ta ukrep, in sicer je ministrstvo za kulturo skupno izplačalo skoraj milijon devetsto tisoč evrov povračila. Lani je bilo pri nas ustvarjenih 7,6 milijona evrov prihodkov od filmov in televizijskih serij, v katerih so med drugimi igrali Rosamund Pike, Naomi Watts in Mads Mikkelsen. Letos je (za zdaj) na voljo spet samo milijon evrov. »Denarno povračilo ostaja ukrep, ki bi bil v prihodnje lahko bistveno bolj izkoriščen, predvsem z vidika gospodarskega okrevanja države po koronavirusu, saj se v avdiovizualnem sektorju vrti vse več denarja. Velike AV-hiše s tem denarjem iščejo ustrezne lokacije in Slovenija je znana po tem, da ima odlične lokacije in zanesljive filmske ekipe,« je dodala Nataša Bučar.

V filmu Sanremo režiser Miroslava Mandića zanima nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo. Foto Silvia Zeitlinger

Pretekli mednarodni uspehi

Slovenski filmi so lani dosegli odlične rezultate, uvrstili so se na pomembne festivale in skupno dobili 78 nagrad. »To je zelo velika številka za tako majhno kinematografijo in za leto, ki ga je zaznamoval koronavirus,« je poudarila Nataša Bučar. Med njimi izstopa film Inventura Darka Sinka, ki se je uvrstil v tekmovalni program sekcije Novi režiserji pomembnega festivala v San Sebastiánu. Uspešen je bil tudi film Sanremo Miroslava Mandića, ki je doživel premiero v Talinu in postal slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Med dokumentarnimi filmi je obšel svet prvenec Marije Zidar Odpuščanje, ki je sinoči odprl Festival dokumentarnega filma v Ljubljani. Uspešni so bili kratki filmi, najbolj Sestre, prejemnik grand prixa na največjem festivalu kratkega filma v Clermont-Ferrandu. Med animiranimi filmi je te dni prejel dvanajsto mednarodno nagrado film Steak­house nagrajenke Prešernovega sklada Špele Čadež, z devetimi nagradami in udeležbo na 21 festivalih mu sledi Babičino seksualno živ­ljenje režiserke Urške Djukić. Med slovenskimi manjšinskimi koprodukcijami smo se veselili uspehov filmov Morena, Telesce in kratkega filma Roka Bička Kazenski strel.

Lani je SFC sodobno slovensko produkcijo predstavil mednarodni javnosti na retrospektivah v Beogradu, Budimpešti, Pulju, İzmirju, Luksemburgu, Rimu in Sarajevu. Ob podpori slovenskih veleposlaništev so organizirali tudi zgodovinski retrospektivi slovenskega filma v Lizboni in Pekingu.

Na koncu je Nataša Bučar povedala, da se sklep, ki ga je svet za kulturo v državnem zboru sprejel leta 2018, da bodo filmska sredstva do letošnjega leta povečali na 11 milijonov evrov, še vedno ni uresničil. »Takrat smo imeli na voljo 4,6 ­milijona evrov, danes razpolagamo s 6,3 milijona evrov. Znesek je resda višji, a nismo niti blizu obljubljene številke,« je dejala. Ustvarjalnost slovenskih avtorjev je na vrhuncu, je poudarila direktorica SFC, »zato si želim, da bi politika v filmu videla prioriteto, ki ima številne gospodarske učinke in kulturni preboj. Če filma ne bomo omogočali, bodo avtorji začeli delati v tujini, iz filmov bo izginil slovenski jezik, slišali ga bomo lahko le še v štirih celovečercih, ki jih lahko s tem denarjem posnamemo na leto.«