Neomejen dostop | že od 9,99€
Dvakratni oskarjevec Michael Douglas, ki je kot producent in igralec močno zaznamoval osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja, je na otvoritveni slovesnosti filmskega festivala v Cannesu prejel častno zlato palmo za izjemno kariero in angažma v kinematografiji.
Pri svojih 78 letih ima za seboj izjemen filmski opus. Upodabljal je kompleksne, dvoumne, kontroverzne like in se v zgodovino filmske umetnosti zapisal kot drzen producent in igralec, ki je vedno zaznal duha časa, pa naj gre za ikonične filme, kot so Let nad kukavičjim gnezdom, Wall Street, Preprodajalci ali serijo erotičnih trilerjev, ki so zaznamovala devetdeseta.
Prvi sin znamenitega igralca Kirka Douglasa (ki se je rodil kot Issur Danielovitch, judovskim priseljencem iz današnje Belorusije) je po stopinjah svojega očeta stopal že kot dvajsetletnik v policijski seriji Ulice San Francisca, in to v družbi Karla Maldna, ki je postal njegov mentor in dober prijatelj. »Karl me je naučil poslušati in naučil me je, kako pomembno je delati z dobrimi igralci, ker si z njimi lahko še boljši,« se je spominjal v nekem intervjuju.«
Potem ko mu je oče predal pravice Kena Keseyja za ekranizacijo romana Let nad kukavičjim gnezdom, je leta 1975 produciral enega najbolj kultnih filmov v režiji Miloša Formana in z Jackom Nicholsonom v glavni vlogi. Film je prejel pet oskarjev, poleg Formana, Nicholsona in Fletcherjeve ga je dobil tudi Douglas za najboljši film.
Kukavičje gnezdo je bila čarobna izkušnja, je nedavno povedal za Guardian. »Moj partner Saul Zaentz in jaz sva bila naivna idiota. Počela sva takšne neumnosti, kot, recimo, to, da sva film snemala v državni psihiatrični bolnišnici v Oregonu, pa čeprav so mi vsi govorili, naj ga raje posnamemo v hollywoodskih studiih. Nevednost je blagoslov in posneli smo res dober film.«
Dvojna vloga igralca in producenta je imela pomanjkljivosti. »Nikoli nisem bil prva izbira dobrih režiserjev,« je dejal za New York Times. »Do igralcev, ki so se ukvarjali s produciranjem, so imeli odpor; mislili so, da jih podcenjuješ.«
A prav Douglasove producentske izkušnje so pritegnile Oliverja Stona, ki ga je zasedel kot brezčutnega bankirja Gordona Gekka v ikoničnem filmu Wall Street (1987).
Tam je poskrbel za nekaj citatov, ki so se s svojo preroškostjo zapisali v zgodovino: »Greed is good.« »Pohlep je dober. Pohlep v vseh svojih oblikah, pohlep po življenju, denarju, ljubezni, znanju, je zaznamoval vzpon človeštva,« pravi v filmu Gekko, pameten, očarljiv, manipulativen, brezobziren. Za vlogo je dobil svojega prvega in edinega igralskega oskarja in se k svojemu liku še enkrat vrnil v nadaljevanju Wall Streeta leta 2010.
Konec osemdesetih je tudi na filmih raziskoval temne hodnike in nevarnosti spolnosti in erotike. Najprej v Usodni privlačnosti (1987), kjer se kot poročeni Dan Gallagher zaplete v strastno avanturo z Alex Forrest (Glenn Close).
Po še nekaj uspešnih producentskih podvigih je produciral pustolovska filma v slogu Indiane Jonesa, Lov za zelenim diamantom in Nilski dragulj (1985), in v njiju tudi zaigral, v obeh s Kathleen Turner, s katero je odigral še Vojno zakoncev Rose (1989), črno komedijo o nekdanjih zakoncih, ki sta nevarno strastna tudi v sovraštvu.
Gotovo je eden njegovih največjih komercialnih hitov erotični triler Prvinski nagon (1992) Paula Verhoevena, s Sharon Stone, ki je od kontroverznega prizora zaslišanja, v katerem izzivalno prekriža noge, postala prototip hollywoodske fatalke. Sledili so še filmi, ki so zaznamovali prelom v novi milenij, kot so Prosti pad (1993), Ameriški predsednik, Igra (1997) in Preprodajalci (2000), v katerih je prvič nastopil s soprogo Catherine Zeta Jones (v njo naj bi se zagledal, ko jo je videl v filmu Zorro, in zahteval, da mu uredijo zmenek z njo).
Leta 2013 je za vlogo pianista, pevca in igralca Liberaceja dobil emmyja za najboljšega igralca, odigral je vlogo učitelja igre v Netflixovi seriji Metoda Kominsky, ki mu je prinesla zlati globus, sledilo je nekaj vlog v Marvelovi franšizi Ant-Man, zdaj pa je že globoko v čevljih Benjamina Franklina, enega od vodilnih intelektualcev ameriškega razsvetljenstva in ustanovnega očeta ZDA, v zgodovinski miniseriji, ki jo pripravljajo za Apple.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji