Hamdan Balal: Čutil sem, da so me hoteli ubiti

Izraelske okupacijske sile so v torek, po skoraj 24-urnem pridržanju, izpustile enega od režiserjev dokumentarnega filma Edina zemlja Hamdana Balala. S še dvema Palestincema so ga obtožili metanja kamenja v nezakonite judovske naseljence v vasi Susija v okolišu Masafer Jata, a mu tega niso mogli dokazati. Zadeva je spodbudila odziv mednarodne javnosti, s tem pa tudi očitke o njeni pristranskosti.

Napad nasilnih nezakonitih judovskih naseljencev na vas, katere prebivalci so sredi svetega meseca ramazana ravno sedali k iftarju, se je zgodil v ponedeljek okrog šeste ure zvečer po lokalnem času. Na kraju dogodka so bili tudi tuji aktivisti, ki so za tuje medije povedali, da so jim oboroženi naseljenci, bilo naj bi jih kakih dvajset, uničevali avtomobile; uničevali naj bi tudi lastnino prebivalcev, ukradli varnostno kamero ter uničili rezervoar za vodo.

O dogodku sta na družbenem omrežju x v živo poročala izraelski novinar Juval Abraham in njegov palestinski kolega Basel Adra, sorežiserja in protagonista Edine zemlje, filma o prisilnem izseljevanju Palestincev z območja ter vojaškem in naseljenskem nasilju, ki ga spremlja.

Sorežiser in eden od protagonistov Edine zemlje Basil Adra je preveril škodo na avtomobilu. Foto Mussa Issa Qawasma/Reuters

Hamdana Balala so naseljenci tako pretepli, da je krvavel, vojaki, ki so bili v bližini, niso naredili ničesar, naposled so ga s še dvema Palestincema odpeljali – najprej v vojaško bazo, nato pa na policijsko postajo. Potem ko so ga v torek končno izpustili – z zavezanimi očmi in vklenjenimi rokami je preživel noč na mrazu – in je pred vrnitvijo domov prejel medicinsko oskrbo v bolnišnici v Hebronu, je spregovoril, pri tem pa poudaril, da takšnega napada doslej še ni doživel. Kot je poudaril, je čutil, da so ga nameravali ubiti, in dodal, da je tako gotovo zaradi uspeha filma in oskarja.

Hamdan Balal je z Juvalom Abrahamom, Basilom Adro in Rachel Szor sorežiser dokumentarnega filma Edina zemlja. Film je dobil oskarja za najboljši celovečerni dokumentarni film, ogledati si ga je mogoče tudi pri nas, na Festivalu dokumentarnega filma je nedavno dobil nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic. Foto Hazem Bader/AFP

Pridržan v nemogočih razmerah

Balal je povedal, da so naseljenci sprva napadli njegovega soseda, sam pa je hotel dogajanje posneti, a se je pozneje vrnil domov, da bi zaščitil družino. Nato ga je napadel zloglasni naseljenec Šem Tov Luski, pri tem naj bi sodelovala še dva vojaka, ki sta mu vzela telefon. Ranjen se je nato komaj premikal, a mu nihče od preostalih vojakov ni ponudil pomoči, naposled so ga popisali, aretirali in odpeljali v naselbino Kirjat Arba, nato pa v vojaško bazo in na koncu na zaslišanje na policijsko postajo.

Vojaški zdravnik, s katerim je govoril, ga ni oskrbel, čeprav je bil v bolečinah in okrvavljen, rekel je, da mu ni nič. Ko so vojaki izvedeli, da je oskarjevec, se je vse skupaj še poslabšalo. »Zaznal sem spremembo v njihovih glasovih,« so ga citirali na portalu +972, za katerega piše. »Ves čas so govorili hebrejsko, nekajkrat pa izjavili 'Hamdan, ki je dobil oskarja'. Še naprej so se norčevali iz mene, me tepli, se smejali in mi postavljali predmete na glavo.«

Družita ju bratska ljubezen in isti cilj, ločuje apartheid

Ob izpustitvi so mu naložili denarno kazen in 30-dnevno prepoved približevanja naseljencu, ki ga je napadel. Ta je nasilnost zanikal in dejal, da je v Susijo prispel z vojaki, da bi identificiral napadalce, potem pa da sta se z Balalom zapletla v pretep, v katerem se je »samo branil«.

Izraelske obrambne sile (IDF) so zatrdile, da so posredovale pri obmetavanju s kamenjem, ki da so ga začeli teroristi, obravnave Hamdana Balala pa niso komentirale. Pri +972 se sprašujejo, ali mora Palestinec res dobiti oskarja oziroma biti slaven in znan, da nasilje – pa še to le nad njim in ne nad tistimi brez obraza in imena – pritegne pozornost.