Galerija Uffizi in Nemec, ki ne more zapustiti Firenc

Tistim, ki so že kdaj več ur čakali v vrsti pred vrati firenške Galerije Uffizi, ki so jih ločila od umetniških mojstrovin iz nekdanjih zbirk Medičejcev, novica ne bo všeč. Gneča v njej ne jenja. Nasprotno, muzej, ki ga od leta 2015 vodi Nemec Eike Schmidt, prvi tujec na tem položaju, se po novem ponaša s statusom najbolje obiskanega v Italiji.

Galerijo Uffizi z mojstrovinami Giotta, Piera della Francesce, Sandra Botticellija, Leonarda da Vincija, Rafaela, Michelangela, Caravaggia in mnogih drugih, ne le italijanskih prvokategornikov umetnostne zgodovine, je lansko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, obiskalo 1.721.637 ljubiteljev umetnosti. Drugo mesto je z 1.633.436 obiskovalci pripadlo rimskemu Koloseju, sledijo Pompeji z 1.037.766. Vatikanske muzeje je, denimo, obiskalo 1.612.530 ljudi.

Caravaggieva Meduza, eno najbolj ikoničnih del Galerije Uffizi, v družbi antične Minerve. FOTO: Galerija Uffizi

Muzejsko delo ni nogometni turnir

V svetovnem merilu, v katerem ostaja najmnožičneje obiskan pariški Louvre, ki mu je tokrat ta primat prineslo 2.825.000 obiskovalcev, pa Galerija Uffizi zaseda 20. mesto. To statistiko sicer tradicionalno vsako leto objavlja The Art Newspaper.

»Muzejsko delo ni nogometni turnir. Vsi muzeji si prizadevajo obogatiti obiskovalca. Mednarodno sodelovanje med muzeji je podobno univerzitetnemu – nove rezultate dosegamo s skupnim delovanjem in z različnimi metodami,« je Eike Schmidt med drugim povedal v pogovoru za Delo leta 2017, ko je bil na čelu Galerije Uffizi (in palače Pitti z vrtom Boboli, ki sodita v isti organizacijski okvir) dve leti.

Tedaj je kazalo, da mu en mandat zadošča. Napovedano je bilo namreč, da se seli v direktorsko pisarno dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, a je tik pred zdajci, le nekaj tednov pred nastopom novega mandata, sporočil, da si je premislil. Ta odločitev je v Avstriji sprožila val ostrih besed.

»Firence so mi preveč pri srcu,« je tedaj po poročanju New York Timesa izjavil na novinarski konferenci, ki so jo sklicali ad hoc, ker je pač vest o njegovi odločitvi že pricurljala v avstrijske medije in razjezila tamkajšnjega kulturnega ministra Alexandra Schallenberga. Tudi tedanji italijanski kulturni minister Dario Franceschini je, preden je Schmidtu potrdil nov štiriletni mandat v Firencah, opozoril, da se mora najprej prepričati, da to ne bo prineslo težav z avstrijsko vlado.

Novinarska fotografija iz časov epidemije iz Galerije Uffizi. V realnem življenju sicer pred Venero Sandra Botticellija nikoli nisi sam. FOTO: Vincenzo Pinto/AFP

Od klasike do družbenih omrežij

Schmidt je v dosedanjih letih v Firencah poskrbel za številne inovacije, ob razglasitvi Galerije Uffizi za najbolj obiskan muzej v Italiji pa je na njenem portalu mogoče prebrati, da uspeh pri obiskovalcih v težavnem letu epidemije pripisuje predvsem prenovljenim dvoranam z mojstrovinami iz 16. stoletja, programu razstav, ki so segale od antike do naše sodobnosti, ter širši ponudbi kulturnih vsebin, tudi na internetu in družbenih omrežjih.

V Galeriji Uffizi, ki smo jo lahko v ljubljanski Narodni galeriji iz prve roke spoznali ob gostovanju z razstavo Razum in sentiment leta 2010, se lahko pohvalijo tudi z najbolje obiskanimi italijanskimi razstavami. Razstavo italijanskega kiparja Giuseppeja Penoneja, ki je izšel iz povojne arte povera in je znan po skulpturah dreves, si je ogledalo 435.283 obiskovalcev, kar je bila lani najbolje obiskana italijanska razstava.

Tudi v svetovnem merilu je zasedla visoko, tretje mesto. Nekdanja trdnjava vrhunske umetniške klasike izpred stoletij si je po letih Schmidtovih reform pot k vrhu statistike obiskovalcev utrla z razstavo sodobnega umetnika.

Galerijo Uffizi je lani obiskalo 1.721.637 ljubiteljev umetnosti. FOTO: Blaž Samec/Delo