»Kot bi v galeriji odprli še en muzej,« je po enoletni prenovi razstavnih prostorov, v kateri so slikarska dela iz 16. stoletja, dejal Eike Schmidt, direktor galerije Uffizi. V štirinajstih dvoranah je razstavljenih sto pet mojstrovin beneškega in florentinskega slikarstva. Obiskovalci lahko znova občudujejo slikarska dela, kot so Tizianova Urbinska Venera, Baroccijeva La Madonna del Popolo (Ljudska Madona), Commodijeva La Caduta degli Angeli Ribelli (Padli angeli) in mnoge druge umetnine, ki niso bile na ogled že desetletja.

Prenovljeni prostori v prvem nadstropju galerije obsegajo več kot tisoč sto kvadratnih metrov. Šestnajsto stoletje je bilo zlato obdobje italijanskega slikarstva, v tem času so začela svoje umetniške šole ustanavljati tudi druga mesta na Apeninskem polotoku, ki tekmujejo s Firencami.
 

Zgodovina najodličnejšega muzeja

Galerija Uffizi se razteza na prvem in drugem nadstropju renesančnega poslopja, ki je bilo zgrajeno med letoma 1560 in 1580 na območju med reko Arno in trgom Piazza della Signoria v središču Firenc. Načrte za poslopje je pripravil slavni slikar, arhitekt in zgodovinar Giorgio Vasari, ki je znan po številnih manierističnih slikarskih delih in zgodovinsko-literarnem delu Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov, v katerem piše o takratnih umetnikih, kot sta bila Leonardo da Vinci in Michelangelo.



Vasari je poslopje narisal po naročilu vojvode Cosima I. Medičejskega, stavba pa je bila prvotno namenjena mestnim uradom, po katerih je dobila tudi ime (beseda uffizio namreč v italijanščini označuje urad ali pisarno). Arhitekt je zgornje poslopje spremenil v zasebno galerijo za Medičejce in njihove ugledne goste, sprva pa je razstavljala večinoma antične skulpture. Vasari je bil dobro podkovan v slikarskih veščinah, kar je razvidno v ozkem in dolgem notranjem dvorišču.

Umetnine morajo ostati v Toskani

Še ena arhitekturna posebnost je Vasarijev hodnik. Privzdignjena pasaža povezuje prostore galerije­ s palačo Pitti na drugi strani reke Arno, florentinski vladarji pa so se lahko mirno sprehajali med mestno upravo, galerijo in svojo palačo ter se tako izognili nevarnim ulicam. Z leti je zbirka umetnin na zgornjem nadstropju postajala čedalje večja, zato so nekatera neprecenljiva dela začeli seliti tudi v druge prostore.

Leta 1737 je Anna Maria Luisa Medičejska, poslednja v rodbini, podarila zbirko umetnin Habsburško-Lotarinški rodbini, ki je takrat upravljala s Toskansko vojvodino – a pod pogojem, da umetnine ostanejo v Toskani. Umetniški muzej v središču rojstnega mesta renesanse je obiskovalcem odprl vrata leta 1769, danes pa je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Italiji.

Mojstrovine italijanske renesanse

Muzej se lahko pohvali z največjo zbirko umetnin Raffaella in Botticellija, poleg tega vsebuje najpomembnejša slikarska dela ustvarjalcev, kot so bili Giotto, Tizian, Caravaggio, Pontorno, Andrea del Sarto, Bronzino, Dürer, Rubens in še bi lahko naštevali. Med najbolj znanimi deli, ki pritegnejo obiskovalce z vsega sveta, sta Botticellijevi Rojstvo Venere in Alegorija pomladi, izjemno priljubljeni sta tudi Caravaggieva Meduza in Da Vincijevo Oznanjenje.

V Alegoriji pomladi je Botticelli upodobil skupino likov iz klasične mitologije, ki se druži v rajskem vrtu. Čeprav se večina umetniških kritikov strinja, da slika predstavlja alegorijo na prebujanje pomladi, je njen pravi pomen še vedno skrit za tančico skrivnosti.





Caravaggieva Meduza prikazuje trenutek, ko grški mitološki junak Perzej obglavi gorgono. Njen obraz je slikar nadomestil s svojim. Zaradi »bizarne« in zapletene zasnove je slika v skladu s Caravaggievo edinstveno prevzetost z nasiljem in realizmom. Leonardo da Vinci je pri ustvarjanju Oznanjenja sodeloval s svojim učiteljem Andreo del Verrocchiem. Mojstrovina prikazuje angela Gabriela, ki je prišel sporočit devici Mariji, da bo čudežno spočela in rodila Jezusa. Ta tematika je bila zelo priljubljena v 15. stoletju, ko je da Vinci ustvarjal v Firencah.

Poleg odprtja novih razstavnih prostorov s slikarskimi deli iz 16. stoletja galerija letos praznuje petstoto obletnico Cosima I. Medičejskega, njemu so posvetili tudi tri začasne razstave. V vrtovih Boboli ob palači Pitti si je možno ogledati začasno razstavo britanskega kiparja Tonyja Cragga, čigar kovinske skulpture spominjajo na staljene kapnike.

Muzej, ki je preživel mafijski napad

V svoji dolgi zgodovini je galerija Uffizi preživela številne vzpone in padce, dve svetovni vojni, v zadnjih letih pa sta jo ogrozila tudi poplava leta 2017 in mafijski obračun. Leta 1993 je sicilijanska mafija izvedla atentat na tamkajšnjo Akademijo Georgofili in nastavila eksplozive v avtomobil, parkiran tik ob muzeju. Umrlo je pet ljudi, eksplozija pa je poškodovala tudi del galerije in Vasarijevega hodnika.

Po podatkih italijanskega ministrstva za kulturo galerijo vsako leto obišče okoli dva milijona ljudi, kar jo uvršča na četrto mesto za Vatikanskim muzejem v Rimu, Kolosejem in arheološkim najdiščem Pompeji. Za primerjavo: francoski Louvre na leto obišče tudi do deset milijonov ljudi. Na vrhu sezone so čakalne vrste za Uffizi lahko tudi do pet ur.