Filmska glasba ni več to, kar je bila

Italijanski skladatelj Ennio Morricone­ je opozoril na padec kakovosti filmske glasbe. Nekoč so filmarji namenili zanjo več denarja, zdaj po njegovem mnenju varčujejo na račun sintetizatorjev, zato je filmska glasba »velikokrat slaba ali manj zanimiva«, je povedal v pogovoru za rimski časnik Il Messaggero.

Morricone, ki bo 10. novembra praznoval 91. rojstni dan, je končal dolgoletno kariero filmskega skladatelja in zdaj dirigira. »Napisal sem glasbo za skoraj 500 filmov, zdaj se raje posvečam koncertni glasbi,« je pojasnil. Za časnik je dejal, da je pred kratkim zavrnil pet ponudb za filmsko glasbo, tri italijanske in dve ameriški. Samo z oskarjevcem Giusep­pejem Tornatorejem bi bil pripravljen še sodelovati, saj ga z njim veže 30-letno sodelovanje.

Obžaluje, da ni sodeloval s Kubrickom

Morricone je zaslovel s filmom Sergia Leoneja Za prgišče dolarjev leta 1964. V tem filmu je namesto dragih in velikih orkestrov, ki so igrali za hollywoodske filme, uporabil žvižganje, biče, raglje in seveda trobento, ki jo je igral tudi sam. Po začetnem uspehu je sodeloval še z znanimi filmarji, kot so Roman Polanski, Bernardo Bertolucci, Oliver Stone, Martin Scorsese, Pedro Almodóvar, John Carpenter, komponiral je tudi klasično glasbo in televizijske melodije.

Leta 2007 je dobil častnega oskarja za življenjsko delo, potem ko je opustil upanje na to nagrado. Za kipec za najboljšo glasbo je bil namreč nominiran petkrat, a je vsakič ostal praznih rok. Enajst let pozneje je dobil še oskarja za izvirno glasbeno podlago v filmu ­Osovraženih osem Quentina Tarantina.

Morricone danes obžaluje le to, da ni sodeloval s slavnim režiserjem ­Stanley­jem Kubrickom. »Kubrick ni rad potoval in se zato nikoli ni odpravil v Rim, kjer sem snemal glasbo … Kakšna škoda.«