Vas, kjer na vsakem koraku pričakuješ škrata ali vilo

Približno 15 kilometrov od mesta Albenga ob severozahodni obali Italije proti notranjosti se na levo odcepi ozka cesta proti dolini Val Pennavaire. Ta je tudi pod imenom Oltre Finale zaradi dobre skale in odličnih plezališč poznana predvsem med športnimi plezalci, a je s svojo pokrajino in srednjeveškimi vasicami nedvomno zanimiva za vse, ki ljubijo naravo, mir in zgodovino.

Adrenalinske počitnice v mestu gusarjev

Dolina Val Pennavaire leži v pokrajini Savona v deželi Ligurija. Eno od središč doline je nedvomno srednjeveška vas Colletta di Castelbianco, ki je v zadnjih 20 letih doživela pravi preporod. Vasica je bila v kamnu in po sredozemskem vzoru ozkih uličic in majhnih oken zgrajena v 13. stoletju, po nekaterih razlagah predvsem zaradi obrambe pred Saraceni. Kot je mogoče zaslediti, so se v začetku 20. stoletja prejšnjega tisočletja tudi z območja Castelbianca ljudje množično izseljevali v Ameriko in le redki so se od tam vrnili v domovino. Od 50. let prejšnjega stoletja je bila tako Colletta zapuščena, in sicer vse do poznih 90. let, ko so pod taktirko arhitekta Giancarla De Carla vas enotno obnovili v srednjeveškem slogu suhozidne gradnje, ki je zaščiten kot Unescova dediščina.

Že sprehod po ulicah Collette je posebno doživetje. Foto Maja Grgič

Sprehod po ulicah Collette je tako pravo pravljično doživetje: belo obrobljena okna, modra ali rdeča vrata, hiške, obraščene z bršljanom, bazeni, cvetlice, buče in drugo tihožitje, zaradi katerega na vsakem koraku pričakuješ, da se bo izza vogala prikazal škrat ali dobra vila. Tudi okoli jedra vasi so urejene poti in travnate površine z oljčnimi drevesi, zato na trenutke pomisliš, da si v raju. Poležavanje v senci oljk mora biti še posebno prijetno poleti, ko je na soncu v teh krajih preprosto prevroče.

Ohranjanje dediščine in digitalizacija

A Colletta ni doživela le prenove zgradb in pripadajoče okolice, ampak je, kot pravijo v italijanski turistični skupnosti, postala eden od vzorčnih primerov digitalizacije v turizmu v Evropi. Vsa obnovljena stanovanja so namreč opremili z internetno povezavo in satelitsko televizijo, prav tako so digitalizirali marketing in ponudbo. S tem so hoteli ljudem omogočiti, da v tej mirni vasici, kjer skoraj ni slišati prometa in se na trenutke zdi, da se je čas ustavil, ostanejo dlje časa, hkrati pa so povezani s svetom. Kot pravijo v Colletti, so pokazali, da je mogoče na ta način zaščititi nepremično zgodovinsko dediščino in jo s pomočjo sodobne tehnologije in skrbjo za vsakodnevno udobje spet oživiti. Colletta di Castelbianco je bila tako po prenovi uvrščena med najlepše kraje v Italiji.

Bar z razgledom na okoliške griče. Foto Maja Grgič

Vasica ima tudi bar, kjer lahko posediš na kamniti terasi s krasnim razgledom na okoliške hribčke. Vodi ga Gabriele, ki pove, da tu stalno živijo le gospa Roberta in še dve gospodinjstvi. Druga stanovanja in apartmaji so bodisi počitniške nastanitve lastnikov bodisi namenjeni za najem. Med obiskovalci teh krajev je poleg Italijanov veliko Francozov, kar ne preseneča, saj je kraj le kakšnih sto kilometrov oddaljen od francoske Azurne obale.

Priljubljena plezalska destinacija

Dolina Val Pennavaire ponuja veliko plezalnih izzivov.

Prav vpliv Sredozemlja se še kako pozna tudi pri podnebju, saj so lahko v sončnem vremenu temperature tudi okoli prvega novembra čez dan čisto poletne. Dolina je za obisk primerna od pomladi do jeseni, a je prav jeseni najlepša, saj se prostrani listnati gozdovi, ki obdajajo sotesko, obarvajo v tople pisane odtenke, kar naredi pokrajino še bolj slikovito. Če med sprehodom po gozdu naletite na kostanjeva drevesa, pa si lahko hitro naberete vrečo slastnih debelih maronov. Destinacija seveda ponuja tudi druge lokalne sredozemske specialitete, kot so vino, oljčno olje, oljke in različno sadje.

Zaradi ugodnega podnebja in lege sten, ki omogočata plezanje vse leto, predvsem pa zaradi odlične skale je dolina Val Pennavaire postala ena bolj priljubljenih točk za plezanje pri zahodnih sosedih, tako za Italijane kot tujce. Tu je namreč urejenih več kot 1500 športnoplezalnih smeri srednje in višje težavnosti, kar pomeni, da imajo več priložnosti bolj izkušeni plezalci. Lokalna skupnost se z odkrivanjem in opremljanjem novih sten zelo trudi razvijati plezalni turizem.

Po poteh mul

Okna v vasi so pravljično obrobljena z belo, vrata pa obarvana v rdečo ali modro. Foto Maja Grgič

A plezanje ni edina dejavnost, ki jo ponuja ta skriti biser. Obiskovalci prihajajo tudi zaradi pohodništva na okoliške vrhove. Stare poti za mule, tako imenovane mulatiere, so marsikje zelo dobro ohranjene in omogočajo udoben vzpon. Ena od takšnih točk je Kapela svetega Antonia Abate. Poleg tega je v dolini nekaj kolesarskih poti, zaradi bližine morske obale pa se je mogoče odpraviti tudi na plažo.

Ligurijo je po razpoložljivih statističnih podatkih v letu 2019 obiskalo kar 15 milijonov turistov, največ Savono in Genovo, izbruh novega koronavirusa pa je tudi to deželo močno prizadel. Obisk Val Pennavaire ni bil nikoli tako množičen, a kot pravijo v Colletti, tudi oni občutijo posledice pandemije. Prej so k njim prihajali tujci z vsega sveta – od Francozov in Nemcev do Američanov, zdaj jih je seveda precej manj.