Previdno: v visokogorju je veliko snega in še bo zapadel

Čeprav v dolini že nabiramo prvo pomladno cvetje, je v visokogorju še veliko snega in prav tako velika nevarnost proženja snežnih plazov. Nad 1800 metri je ta nevarnost znatna, tretje stopnje, kar pomeni, kot je pojasnil meteorolog Andrej Velkavrh z Agencije RS za okolje, da se plazovi na strmih pobočjih lahko spontano prožijo in da ga tudi ljudje lahko zelo hitro sprožimo že s svojimi koraki. Podobno je opozoril predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar: čeprav je bila snežna meja dokaj visoko, so v gorah prave zimske razmere, zato je nujna popolna zimska oprema.

V zadnjih tednih gorski reševalci niso imeli veliko intervencij, je pa bila tista konec prejšnjega tedna povedna in priča o tem, da o vremenu v gorah ne moremo sklepati iz doline. Tokrat sta se v gore podala mlajša fanta brez primerne obleke in tehnične opreme, ki sta nato obnemogla v snežnem metežu na Storžiču na višini skoraj 1800 metrov. Kot je povedal Dolinar, ki je sodeloval pri reševanju, je bila izkušnja zanju travmatična in lekcija res huda, saj je bil eden od njiju zelo podhlajen, kljub temu pa je opozoril, da je to primer, ko je treba poklicati na pomoč.

Na družbenih omrežjih namreč ni le veliko lepih fotografij, ki dajejo napačen vtis o razmerah v gorah in težavnosti vzponov, ampak tudi veliko zgražanja, zaradi česar si nekateri pohodniki niti ne upajo takoj poklicati na pomoč. »Toda ko so težave resne, je treba to storiti,« je pozval Dolinar, ki opaža, da so ljudje vendarle vse bolj ozaveščeni glede priprav pred odhodom v gore. Nekoliko drugače je v poletni sezoni, ko je v hribih več obiskovalcev iz tujine.

Za obisk gora je treba imeti ne le ustrezno obleko in obutev, ampak tudi tehnično opremo. FOTO: Tina Horvat

V teh dneh lahko obiskovalci zlasti zaradi pomladnih temperatur v dolini napačno sklepajo o vremenu v gorah. Toda konec prejšnjega tedna je tam lahko zapadla precejšnja količina snega, zato je za vsak obisk gora treba imeti ustrezno obleko in obutev ter tehnično opremo, torej cepin in dereze.

Po besedah Andreja Velkavrha je bila snežna meja zelo različna po posameznih predelih Slovenije; na Voglu je, denimo, zapadlo okoli 60 centimetrov snega, nato je še deževalo, še više v Julijcih je debelina novega snega ponekod tudi meter, čeprav je zaradi vetra, ki ga je spihal, debelino odeje težko oceniti. 

»V gorah je veliko suhega in nepredelanega snega, veliko klož in zametov,« je sogovornik z Arsa opozoril na glavno nevarnost. V visokogorju nad 1800 metri je nevarnost proženja snežnih plazov znatna, tretje stopnje, niže pa zmerna, druge stopnje.

V prihodnjih dneh bodo spet padavine, v visokogorju bo snežilo, zlasti v Julijskih Alpah, kjer bo zapadlo od 30 do 50 centimetrov snega. Drugod ga bo manj, od 10 do 30 centimetrov. Novi sneg se bo predvidoma dobro povezal s snežno podlago, razen tam, kjer je na vrhu snežne odeje zdaj babje pšeno ali sodra. Manj stabilna ostajajo tudi območja napihanega snega, ki so nastala v zadnjih dneh.