V nadaljevanju preberite:

Kaj je lepšega kot nekomu pred božičem rešiti življenje? Takšen je bil odziv Maksa Merele, vodje mednarodne enote v Jamarski reševalni službi (JRS), ko so 23. decembra italijanska dečka spravili iz Golokratne jame v bližini Sežane. Na začetku tega tedna je prav tako zmagoslavno naznanil srečen razplet v Križni jami: »Ob 15.05 so vsi reševalci in ujete osebe prišli iz jame.« Nesreč v jamah je k sreči malo, so pa lahko zelo zahtevne za reševanje, pravi sogovornik, ki je del JRS od svojega 18. leta in ves čas tudi v njeni operativni sestavi.

Dr. Maks Merela je sicer prodekan za področje lesarstva Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova pisarna je polna lesnih izdelkov ter kosov lesa, o katerih se rad razgovori, prav tako o svojih študentih in pomanjkanju kadra v lesarstvu. A tam visi tudi rdeča jakna z emblemom Jamarske reševalne službe. V jame je začel lesti, kot pove, že kot najstnik, zato tudi razume mladostniško zvedavost italijanskih dečkov.