Stotine njihovih lepih plaž ali zakaj Slovenci še vedno najraje dopustujemo pri južnih sosedih

Naj se strinjamo, da je svet lep in da je hkrati doma najlepše, levji delež Slovencev bo del poletnih počitnic preživel v lepi njihovi – na hrvaškem morju.

Marsikdo leta, desetletja letuje na istem koščku obale, na isti plaži, spet drugi na način kolobarjenja, tretji si vsakič izbere drug cilj. Gregor Balažic, 39-letni Mariborčan, je v nekaj letih obiskal 2700 plaž, od tega 1200 hrvaških.

Natančno jih je podatkovno obdelal in ustvaril projekt BeachRex. Na spletni strani www.beachrex.com ima objavljene informacije o skupaj približno 2000 plažah. Začel je v Sloveniji in na Hrvaškem, se potem lotil Italije, Francije, Španije, čaka ga sever Evrope ... Naši južni sosedje imajo skupaj menda okoli 3000 plaž, a veliko jih je težko dostopnih, samo s čolnom, to so območja brez infrastrukture, neposeljeni otoki ... S poznavalcem smo se sprehodili po sedmih – od adrenalinske prek naturistične do družinske.


​Hrvaške plaže veljajo v evropskem merilu za zelo priljubljene, romantične, »imajo čisto, turkizno morje, kar veliko sence, večina zagotavlja zasebnost, veliko je kamenčkov, peska«. V nekaterih drugih državah so plaže precej večje, širše, z več, preveč infrastrukture. »Hrvaške plaže s svojimi značilnostmi ne dovoljujejo najekstremnejšega množičnega turizma«, kakršno je v Italiji, Franciji, Španiji.

Balažic plaže filtrira glede na tip uporabnika (družine, raziskovalci ...), podlage (pesek, kamenje, beton), glavna razreda pa deli naprej z več kot dvesto filtri (širina, dolžina plaže, gostinska ponudba, prenočišča, kdaj lahko zaplavaš ...). Izpostavil je sedem različno filtriranih hrvaških plaž.



Med adrenalinskimi Balažic najprej pomisli na Galebove stijene v Pulju, ki so idealne »za skoke v vodo, potapljanje, raziskovanje podvodnih jam«. Stene so visoke do 13 metrov, sem hodijo adrenalinski navdušenci, tu je jama, dostopna pod vodo, »sega 40 metrov v notranjost skale, tu so podvodni rovi, po katerih prideš z enega konca plaže na drugega«. Galebove stijene kar vabijo tudi junake slacklina in sorodnih veščin.

Če na morju najraje odvržete vsa oblačila, sogovornik predlaga plažo Sahara na otoku Rabu blizu Loparja. Je nekoliko težje dostopna, »od parkirišča prehodimo kilometer in se spustimo 75 metrov ter pridemo v popoln mir«, na peščeno plažo, dolgo več kot tisoč, široko 30 metrov, kjer ni infrastrukture in gostinstva ter nastanitev. Najmanj sto metrov v morje je treba zakoračiti do globlje vode. »Sahara je izjemno slikovita.«




​Kot vladarico peščenih plaž Balažic omeni Kraljičino plažo v mestu Nin. Tudi ta je dolga več kot kilometer. Je slikovita, sence nima, temveč ogromno infrastrukture. »Tam so parkirišča, restavracije, veceji, ves čas navzoči reševalci, primerna je za družine, tudi z majhnimi otroki.« Ker je zaliv plitek in ni valov, je odlična tudi za kajtanje in surfanje. In sam Nin, najstarejše hrvaško kraljevo mesto s solinami ...



Kot ustvarjeno za družine je menda Gradsko kupalište v Crikvenici v neposredni bližini mestnega središča, dolgo je 250 metrov. »Tu je najvišja raven turistične, plažne infrastrukture, ničesar ne manjka – tu so ležalniki, reševalci, stranišča, zgolj na videz nepomembna postavka, prhe, restavracije, plesišče, pomol, marina, otroška igrišča, dostop za invalide, parkirišča, klopi, butiki, hoteli, wi-fi točke, pa še veliko sence.« Za družine je pomembno, da je logistika preprosta, da ni stresa, da je vse na dosegu roke.



Od plaž za družine loči(mo) plaže za majhne otroke, »ki še ne znajo plavati, ki čofotajo, stari do dveh, treh let. Otroku daš igračo v vodo in se lahko varno igra.« Takšna plaža je, denimo, Istruga pri kraju Brna na Korčuli, kjer »je zelo veliko sence. Je peščena, deloma travnata, voda je plitva in toplejša, parkirišče je blizu.« Do nje ni daleč, plaža je dolga le 40 metrov. Tam so restavracija, kavarna, igrišče, ležalniki, morda samoumevno, pa vendar ne, koši za smeti. Istruga je umirjena, simpatična plaža, morda jo je nekoliko težje najti.



Poleg naturistov med podrazrede turistov spadajo avanturisti, njihov raj je po Balažičevem mnenju plaža Stiniva na otoku Vis blizu kraja Marinje Zemlje. Do nje je 15 minut hoje, obiskovalec se spusti kakšnih sto višinskih metrov po ne najlažji potki, po skalah. Gre za nekakšno podrto jamo, katere strop se je udrl, kulisa je izjemna, na plaži so toalete, restavracija, zgoraj, ob začetku dostopa, pa je parkirišče. »Plaža je bolj kamnita, ogromno je skal, sten, po katerih lahko plezate«, veliko jih na Stinivo pripluje s čolni.



Če ste tudi na morju najraje med športniki, boste verjetno navdušeni nad razvpitim Zlatnim ratom na Braču. Plaža ima veliko sence, vetra, to je raj za kajtanje, surfanje, potapljanje, veliko je športnih igrišč v senci, in sicer za tenis, odbojko. nogomet. Na posodo je paleta rekvizitov, infrastruktura je na visoki ravni, temu primerne so cene, če imate malo sreče, ugledate kakšnega zvezdnika evropske, če ne svetovne slave.



Balažic za konec postreže s podatkom, da smo Slovenci na vrhu, med tremi narodi Evropske unije, ki najraje dopustujejo na morju.