Čeprav čezoceanski turizem po pandemiji šele kaže znake okrevanja, pa je povpraševanje po letalskih prevozih v Evropi in počitniških paketih tako naraslo, da mu družbe ne morejo slediti. Letalske družbe so med pandemijo zaradi omejitev potovanj zmanjšale število zaposlenih, ki jih zdaj na trgu težko dobijo, zaradi česar previdno izbirajo destinacije, manjša letališča, kot je brniško, pa pri tem težko konkurirajo pomembnim prometnim vozliščem v Evropi.

Pred poletjem zagotovo podražitve počitnikovanj doma in v tujini

Velike letalske združbe, kot je britansko-španski holding IAG (med drugim ima v lasti družbe British Airways, Iberia in Vueling), pričakujejo, da bodo že v drugem četrtletju dosegle 80 odstotkov števila potnikov iz predpandemskega leta 2019, v zadnjem četrtletju že 90 odstotkov.

V času po pandemiji je največje povpraševanje po počitniških paketih, hitro naraščajo tudi poslovna potovanja, je po poročanju Reutersa na nedavni konferenci o finančni prihodnosti letalskih družb povedal direktor IAG Luis Gallego. Zlasti v državah, ki so bile dolgo zaprte in imajo veliko zdomcev, je želja po obisku družin v domovini še toliko večja; to se ujema tudi z naraščajočim povpraševanjem v Združenih državah Amerike. Čez lužo je zaradi vojne v Ukrajini sicer nekaj več okrevanja pred potovanjem v Evropo, sicer pa vojaški konflikt ni pustil toliko hudih posledic, kot je bilo pričakovano.

Rezervacije tako hitro potekajo, nekateri prevozniki so obljubili celo več, kot bodo najbrž lahko izpolnili to poletje, so opozorili na omenjeni konferenci, saj se je že zgodilo, da so morale posamezne družbe odpovedovati polete zaradi pomanjkanja kadra in hitre rasti stroškov.

Izzivi majhnega letališča

»Pandemija covida-19 je močno zaznamovala letalsko industrijo,« je poudarila tudi Babett Stapel, poslovodna direktorica Fraporta Slovenija, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. »Najprej so se letalske družbe spopadale z dolgotrajnim upadom prometa, zaradi česar so morale krčiti število zaposlenih, zdaj pa ob povečevanju povpraševanja po poletih ne morejo zagotoviti zadostnih zmogljivosti letal in posadk.« Zaradi logističnih težav tako zmogljivosti razporejajo na trge, kjer pričakujejo najboljše rezultate, torej zelo visoko in stabilno povpraševanje. »Za ljubljansko letališče je ta izziv precejšen, saj je Slovenija majhen trg in ima v regiji ostro konkurenco petih letališč.«

Babett Stapel: »Najprej so se letalske družbe spopadale z upadom prometa, zdaj pa s pomanjkanjem posadk in letal. FOTO: Fraport Slovenija

Kljub temu pravi, da potniški letalski promet po pandemiji dobro okreva; trenutno 15 prevoznikov zagotavlja neposredne povezave z 19 destinacijami, med njimi so pomembna vozlišča, prek katerih je mogoče potovanja nadaljevati na vse konce sveta. V najbolj prometnih tednih avgusta je predvidenih 140 poletov na teden; na vrhuncu poletne sezone pričakujejo, da bodo ustvarili pomemben del celoletnega prometa.

»Pričakujemo okrepljeno povpraševanje po destinacijah, ki jih zagotavljajo redni prevozniki, skupaj s turističnimi agencijami računamo tudi na pester čarterski promet – ponudba poletov in destinacij bo večja kot lani, sezona bo daljša,« napovedujejo na ljubljanskem letališču. Čarterji bodo, kot je znano do zdaj, leteli v Grčijo (Lefkas, Kefalonija, Zakintos, Krf, Samos, Kos, Kreta, Santorini, Karpatos, Rodos), Španijo (Costa Brava), Egipt (Hurgada), Turčijo (Antalya), na Malto, v Tunizijo, Črno goro, Albanijo, Italijo, Islandijo, Portugalsko (Azori in Madeira) in na otok Zanzibar v Tanzaniji.

Vpliv cen energentov v drugi polovici leta

Prejšnji mesec so našteli 70.120 potnikov v javnem prometu, skoraj osemkrat več kot aprila leta 2021, in tako po sogovorničinih besedah že skoraj dosegli promet, kakršnega so imeli v najuspešnejšem lanskem mesecu, avgustu. Prek ljubljanskega letališča naj bi sicer letos potovalo okoli 880.000 potnikov oziroma 104 odstotki več kot lani, vendar še vedno 49 odstotkov manj kot leta 2019. »Po napovedih združenja letališč ACI World bo promet na predkoronske ravni okreval do leta 2026, takšna so ob ugodnih razmerah pričakovanja tudi za ljubljansko letališče.« Kot je dodala, se Brnik težko primerja z letališči v večjih državah, saj v Sloveniji nimamo turistične ponudbe, ki bi privabila množice, prav tako ne večjega zdomskega prometa in notranjih poletov.

Še daljše vrste so nova realnost na velikih letališčih. FOTO: Anthony Deutsch/Reuters

Tudi Fraport Slovenija je v letu 2020 število zaposlenih zmanjšal za 20 odstotkov. Letos bodo zaradi povečanja prometa zaposlili 51 ljudi, od tega 42 za določen sezonski čas, devet pa za nedoločen čas. Tudi pridobivanje novih kadrov je večji izziv kot v preteklosti, priznava sogovornica, a kot zatrjuje, so za zdaj pri tem uspešni. Letos do konca aprila je bilo s področja letalstva na zavodu za zaposlovanje objavljenih nekaj manj kot 20 prostih delovnih mest, največ (12) za kontrolorja zračnega prometa.

Po katerih profilih so povpraševal delodajalci lani in letos Foto Delo

V prihodnjih mesecih bo zagotovo največji izziv spopadanje z naraščanjem cen; najbolj bo letalske družbe in letališče gotovo prizadela rast cen energije. Za zdaj jih sicer še ne čutijo, ker imajo z dobavitelji energentov sklenjene dolgoročne pogodbe, »bo pa zagotovo to vplivalo na naše poslovanje v drugi polovici leta«, je napovedala predstavnica Fraporta Slovenija.

V ospredju okoljska tematika

Ne glede na to, da je postcovidno hrepenenje po potovanjih letalsko industrijo spet dvignilo med oblake, okrevanje zaradi konkurence med letališči in prevozniki, ki se spopadajo s primanjkljajem kadra, in naraščajočih stroškov le ne bo tako hitro. Ukrepi in omejitve, povezani s covidom-19, so vplivali na potovalne navade, je dodala Babett Stapel, vse bolj v ospredju so tudi okoljska tematika in prizadevanja za zmanjševanje ogljičnega odtisa, kar bo gotovo krojilo razvoj sektorja.

V letalstvu nastane po ocenah iz časa pred pandemijo okoli 2,5 odstotka svetovnih emisij ogljikovega dioksida, skupaj z drugimi plini, ki jih proizvajajo letala, je industrija odgovorna za približno pet odstotkov globalnega segrevanja. Levji delež tega zakrivijo razvite države; v ZDA in Združenem kraljestvu je pred epidemijo covida-19, kot je navajal britanski BBC, skoraj polovica prebivalstva letela skoraj vsako leto, okoli 12 odstotkov je bilo takih, ki so leteli pogosto.

Letališča bodo morala v prihodnje gotovo izboljšati svoj ogljični odtis. FOTO: Leon Vidic/Delo

Za zdaj pri American Airlines sicer še ne opažajo, da bi se med pandemijo kaj bistveno spremenile potovalne navade ljudi, a tudi v tej družbi pričakujejo, da se bo to pokazalo v naslednjih četrtletjih. V novih razmerah bodo najbolj ogroženi kratki oddihi v mestih, kar je Phil Seymour, predsednik podjetja IBA Group, ki se ukvarja s svetovanjem in vrednotenjem letalskega prometa v Združenem kraljestvu, imenoval sindrom Michaela Bubléja, priljubljenega kanadskega pevca. »Ljudje so ob koncu tedna leteli v Italijo samo zato, da bi slišali koncert. Zdaj si bodo morda prihranili pot in počakali, da bo turneja prišla bližje domu.«