Podjetja, ki pripravljajo kongrese, poslovna srečanja in turistične pakete za poslovne goste, so v pandemskih letih doživela 90-odstotni izpad prometa. Zaradi negotovih zdravstvenih razmer še vedno ne morejo delati, v zadnjih mesecih pa so ostala tudi brez državne pomoči, čeprav so jim na ministrstvu za gospodarstvo obljubili, da bodo zagotovili denar tudi zanje. Kot opozarjajo, ima prav njihova dejavnost veliko dodano vrednost: poslovni gostje so dobri potrošniki in zagotavljajo delo hotelirjem, gostincem, ponudnikom prevoza, turističnim vodnikom …

Slovenska industrija srečanj je nedavno opozorila javnost, da so zaradi omejitev v javnem življenju še vedno zelo prizadeti, pa vendar spregledani pri državni pomoči. Njihova ocena izgube je dosegla skoraj 70 odstotkov prihodkov, v kongresnem turizmu pravijo, da je še višja.

V podjetju Intours DMC, ki se ukvarja z organizacijo konferenc, različnih poslovnih srečanj in motivacijskih potovanj (incentive potovanj), so imeli predlani 95-odstotni izpad dohodkov, lani pa 80-odstotnega. Direktor podjetja Miro Hribar, tudi predsednik Združenja receptivnih agencij, opozarja, da so bili tudi med prvimi, ki so začutili zdravstveno krizo, saj so se odpovedi začele takoj, ko je svet obkrožila novica o covidu-19.

Prejšnje oblike pomoči vlade so jim v času ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom pomagale preživeti; med drugim so dobili povračilo stroškov za čakanje na delo in povračilo fiksnih stroškov. Od avgusta te pomoči ni več, pandemija in z njo povezani ukrepi ter vsesplošna negotovost pa še naprej onemogočajo njihovo delo. »Država zagovarja stališče, da ni nobenih ukrepov, ki bi preprečevali naše normalno delovanje, a to je birokratska razlaga, saj je jasno, da ljudje v takih razmerah ne potujejo. Poleg tega so namen incentivov druženje brez vnaprej predpisanih pogojev, uživanje ob dobri hrani, sproščeni pogovori, aktivnosti ...« je dejal Miro Hribar.

Na ministrstvu za gospodarstvo, celo s samega vrha, so jim že lani večkrat obljubili, da jim bodo zagotovili pomoč, vendar iz tega do zdaj ni bilo nič. V Intoursu DMC so prav zaradi zagotovil, da bodo dobili pomoč, obdržali vseh 17 zaposlenih; vsak mesec jih poslovanje stane približno 55.000 evrov, do zdaj torej skoraj 300.000. »S takšnimi obljubami se ne sme šaliti, kajti na podlagi tega načrtujemo. Zato smo obdržali zaposlene. Če bomo začeli odpuščati, je bila navsezadnje tudi pomoč, ki smo jo prej dobili od države, brez pomena,« je razmišljal Hribar. »Imamo dober, specializiran kader, a ko bo ta odšel iz turizma, se ne bo vrnil. Tako se je pri nekaterih že zgodilo.« Za pojasnilo, zakaj obljubam ni sledila uresničitev, smo prosili ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar odgovora nismo dobili.

Kongresni gost potroši največ

Število zaposlenih v celotni industriji srečanj se je po ocenah že zmanjšalo za 35 odstotkov, s približno 15.000 na 10.000. Tudi če bi kongresni turizem lahko zagnali takoj, bi jih že pestile težave s kadrom, je poudarila Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresno-turističnega urada Slovenije. Neposluh države je še toliko teže razumljiv, se strinjata sogovornika, ker je to segment turizma, katerega prispevek je največji.

Po raziskavi Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja 2019 je multiplikator potrošnje pri njih 3,3; tovrstni turist je pred pandemijo v času tridnevnega dogodka v Ljubljani v povprečju porabil več kot 1530 evrov na dan. Ker ima kongresni turizem številne multiplikativne učinke na destinacijo, vlada v mednarodnem okolju močna konkurenca za pridobivanje tovrstnih dogodkov; zanje se potegujejo več let vnaprej, so poudarili v Turizmu Ljubljana. »Zato je tako za Ljubljano kot za Slovenijo zelo pomembno, da nam je uspelo večino dogodkov prestaviti na kasnejše datume,« so še zapisali.

Tisti, ki so vključeni v verigo, so tako ponudniki prizorišč in nastanitev kot ponudniki pogostitev in gostinskih storitev, tu so še prevozniki, ponudniki tehničnih rešitev, kulturnih programov … V Hotelih Union v Ljubljani, denimo, so poslovni gostje pred pandemijo predstavljali 35-odstotni delež med vsemi, lani jih je bilo 30 odstotkov, a je treba upoštevati, da je bilo že vseh gostov neprimerljivo manj, je dejal Luka Stepančič, direktor prodaje in marketinga pri Hotelih Union, kjer sicer tudi sami pripravljajo konferenčna srečanja. V zadnjega pol leta so izpad nekoliko nadomestili z gosti, ki so bili v Sloveniji zaradi predsedovanja države svetu EU; pripravili so 32 dogodkov, od tega 19 na ministrski ravni, gostili 369 tujih delegacij in 1871 obiskovalcev.

Zdaj, januarja, spet dosegajo komaj petino prometa poslovnih gostov v primerjavi z letom 2019; napovedi dogodkov za prihodnje mesece sicer niso slabe, pa vendar je negotovost velika. Naročniki imajo pravico, da mesec prej odpovedo dogodek, zato se lahko še veliko spremeni, hkrati pa ob rezervacijah ne morejo obiska zagotoviti drugim, je nekaj težav opisal Luka Stepančič. Tudi on je prepričan, da je ljubljanski turizem, ki s turističnimi boni ni prav veliko pridobil, najbolj prizadet zaradi izgube poslovnih gostov.

Krediti za preživetje

Na Gospodarskem razstavišču, enem osrednjih prireditvenih prostorov v Ljubljani, po besedah direktorja družbe Iztoka Bricla poskušajo težave prebroditi tako, da črpajo rezerve – pretekle in prihodnje, saj so najeli kredite za to, da preživijo. Izkoristili so več oblik pomoči, kot so podpora za čakanje na delo, skrajšani delovni čas, kritje dela fiksnih stroškov in dela regresa za dopust. »V letu 2021 skoraj nismo poslovali oziroma smo poslovali z veliko omejitvami in ob velikem strahu zaradi potencialnega prenosa okužb,« je med drugim dejal Bricl.

Odpovedi in prestavljanje dogodkov se vrstijo od začetka pandemije; od marca 2020 je padlo v vodo kakih 90 odstotkov dogodkov (v dveh letih je to glede na povprečje prejšnjih let okoli sedemsto dogodkov); izvedli so le en sejem v njihovi organizaciji, in sicer Narava-Zdravje 2021, in en večji mednarodni kongres (pred pandemijo so jih po več kot deset na leto), a tudi tega v hibridni obliki s 320 udeleženci v živo in več kot 300 po spletu. Med spletnimi in hibridnimi dogodki, ki so jih pripravili, je direktor posebej omenil še studie in konferenčne sobe; v njih so med predsedovanjem svetu EU za vlado tehnično izvedli 71 hibridnih dogodkov.

Toda hibridni dogodki, ki imajo sicer velik potencial, saj lahko organizator doseže večje število udeležencev, pripeljejo manj gostov, s čimer se izgubijo multiplikativni učinki, je poudarila Tadeja Pivc Coudyser: »Cilj je, da pripeljemo goste na destinacijo. Z dobro strategijo lahko kongres pomaga pri profiliranju destinacije, naših strokovnjakov v mednarodnem okolju pa tudi pripelje potencialne investitorje, kar dolgoročno pomeni nove poslovne priložnosti in dostop do talentov.«

Sogovorniki se strinjajo, da dogodki na daljavo ne morejo nadomestiti tistih v živo; izjema so sestanki in manjša poslovna srečanja, ki bodo deloma ostali na spletu. Smisel večjih kongresov in incentive dogodkov ni le razprava o tisti osrednji temi, temveč pogovori, ki potekajo zunaj uradnega dela. Takrat se sklepajo vezi in posli, in to po besedah sogovornikov pogrešajo tudi udeleženci. »Posledice se kažejo tudi v akademskem in gospodarskem sektorju, ki sta močno povezana z mednarodnimi znanstveno-strokovnimi srečanji, kjer dogodki v spletnem okolju, ki so prevladovali lani, ne morejo popolnoma nadomestiti izmenjave informacij, promocije lastnega znanja in poslovnega mreženja na dogodkih v živo,« so poudarili v Turizmu Ljubljana.

Priprava spletnega dogodka ni nujno cenejša

Dogodki po spletu imajo praviloma tudi nižje kotizacije, čeprav njihova organizacija ni nujno cenejša, sta še opozorila Miro Hribar in Tadeja Pivc Coudyser. Za pripravo kakovostnega dogodka na daljavo je treba imeti kakovostno opremo in ljudi, ki jo znajo uporabljati; ker takšne dogodke tudi snemajo, potrebujejo ustrezno produkcijsko ekipo.

Podobno pravi direktor Gospodarskega razstavišča: »Struktura prihodkov in stroškov, vključno z višino kotizacije, je pri spletnem dogodku popolnoma drugačna kot pri dogodku v živo. /.../ Za nas kot prireditveni center, ki nas bremenijo visoki stroški dvoran in delovne sile za organizacijo dogodkov v živo, je spletni dogodek, gledano finančno, le obliž na rano.«

Stroške imajo tudi z načrtovanjem prihodnjih dogodkov, pa čeprav ne vedo, ali jih bo mogoče izvesti. Zaradi novega vala širjenja virusa so se že začele odpovedi za marec in april. »Lani so morali nekateri organizatorji prestaviti dogodke na toplejše mesece. Prednost kongresnega turizma, za katerega verjamemo, da se bo nadaljeval tudi v prihodnje, pa je, da polni hotele in destinacije v nizki turistični sezoni,« je še dejala Tadeja Pivc Coudyser.