V nadaljevanju preberite:

Čudno tesnoben je ta pogled. Kakih 50 metrov pod vzpetino se pred osem kilometrov dolgo peščeno plažo Omaha šopiri neskončna modrina, vmes je z zelen­jem poraščen breg, na zelenici za nami pa do zadnje popolnosti urejen spominski park, na katerem je morje kamnitih snež­no belih križev z imeni ameriških vojakov, padlih v največji pomorsko-zračnodesantni operaciji v zgodovini vojskovanja. Samo na tem koščku normandijske obale in samo 6. junija 1944, ko se je začela operacija Overlord, je prvega dne padlo ali bilo hudo ran­jenih 2500 ameriških vojakov.

{embed_foto}1197180{/embed_foto}

Normandijska obala je prepredena s spominskimi znamenji, pokopališči, muzeji, opuščenimi bunkerji, starimi tanki, ladijskimi razbitinami ..., ki pričajo o veliki noriji na evropskih tleh. Britanski vojaki so pokopani v bližnjem Bayeuxu, dva tisoč padlih kanadskih vojakov ima spominske plošče na pokopališču v kraju Bény-sur-Mer. Za pad­le nemške vojake so organizirano in s kancem pietete poskrbeli šele leta 1961, ko so v La Cambu uredili grobišča za 21.222 padlih vojakov Tretjega rajha. V muzeju Izkrcanja v Normandiji v Bayeuxu visi misel nobelovca Alberta Schweitzerja, ki pravi: »Vojaška pokopališča so največji glasnik miru.« Po vsaki vojni pride čas urejanja grobov, spominov, muzejev.