Množični turizem ogroža skrite bisere

Po podatkih francoske tiskovne agencije AFP se je lani na seznamu najbolj turističnih mest, ki se jih je zaželeno izogibati, znašel hrvaški Dubrovnik. Črnogorsko mesto Kotor v zalivu Boka Kotorska, ki leži le slabih 75 kilometrov stran od Dubrovnika, je postal alternativna destinacija za številne potnike, ki so se želeli izogniti množičnem turizmu. Obe mesti sta na Unescovem seznamu zaščitene svetovne dediščine, zaradi številnih turistov pa se sedaj tudi Kotor sooča z nepremagljivimi težavami.



 »Kotor je bil nekoč prepoznaven kot bolj avtentično mesto od Dubrovnika, a zdaj smo enaki,« je za AFP povedala Sandra Kapetanović, članica skupine kotorskih arhitektov Expedito, ki si prizadevajo za trajnosti razvoj. Kot je dodala, so Kotor spremenili v mesto prodajaln spominkov, zardi rasti cen nepremičnin pa so zgolj lani morali zapreti knjižnico, frizerski salon, čevljarsko delavnico in tržnico.

»Še trije ogabni velikani so blokirali zaliv. Uničili so Benetke in Dubrovnik, obstaja pa upanje, da ne bodo uničili tudi Kotorja,« je zapisal Peter Dragicevich, avtor prispevkov v turističnem vodniku Lonely Planet. AFP opozarja, da imajo podobne težave zaradi prekomerne gradnje nepremičnin tudi v drugih znanih črnogorskih turističnih mestih, kot sta Budva in Ulcinj.



V prispevku za časnik The Telegraph je Ana Nives Radović, vodja tamkajšnje turistične organizacije, povedala, da v Kotorju trenutno obratuje med 85 in 90 prodajaln spominkov. »Turizem z velikimi križarskimi ladjami za naše okolje vsekakor ni idealen, saj prinaša številne negativne posledice,« je pojasnila.

Ključni problem je predvsem v zagotavljanju zadostnega števila namestitev, zato številni domačini poleti zapuščajo svoje domov ter jih oddajajo turistom. Po podatkih črnogorskega ministrstva za turizem več kot polovica lastnikov zasebnih namestitev dela tudi v tako imenovani sivi coni, saj svojih nepremičnin niso registrirali ter se tako izognejo davku. Turistična gneča drugače predstavlja veliko obremenitev infrastrukture ter povzroča pomanjkljivo oskrbo z elektriko, kljub temu pa vsi živijo ravno za to, da v času turistične sezone zaslužijo dovolj za celo leto. 



Turizem sicer predstavlja kar 25 odstotkov črnogorskega bruto domačega proizvoda, saj letno gostijo približno dva milijona turistov. Žal pa po besedah Ana Nives Radović mesto ne izpolnjuje več normalnih življenjskih standardov. »Kotor je eno izmed najbogatejših mest v Črni gori glede na dohodke na prebivalca. Brez pomorskega turizma marsikdo ne bi nikdar sploh slišal za nas,« je pojasnila vodja kotorskega turističnega združenja ter dodala: »Žal pa nismo nič več mesto, v katerem bi se dalo živeti. Postali smo le turistična atrakcija.«