Ljubezenska zgodba pod staro murvo

Spomeniško zaščitena Fabianijeva domačija v Kobdilju pri Štan­jelu, v komenski občini, je za obiskovalce resda odprta po naročilu, a prav zdaj je najprimernejši čas za ogled, saj v vsej svoji lepoti žarijo rožni vrtovi, za katere skrbi Društvo prijateljev vrtnic Slovenije. Gre za domačijo, kjer je odraščal veliki arhitekt avstro-ogrske monarhije Maks Fabiani, ki je s svojimi stvaritvami zaznamoval Ljubljano, Trst in Dunaj. Skoraj 600 let stara murva na posestvu pa je bila navdih za ljubezenski roman Renata Ferrarija.

Fabianijeva domačija, zdaj Villa Fabiani, je v lasti družine Malgaj, ki je sicer poznana po dejavnosti prodaje vozil. »Ko sva z možem pred več kot desetletjem odkupila posestvo, sva to storila precej naivno, saj se je kmalu pokazalo, da bo precej večji zalogaj, kot sva sprva mislila,« je povedala Blanka Malgaj, ki prek Zavoda Fabiani vodi posestvo.

Malgajeva sta ob prevzemu domačije najprej poskrbela za vinogradniški del s pridelavo pikolita, postopoma pa sta začela obnav­ljati tudi vsa poslopja. Pravkar sta se lotila nekdanje oranžerije, ki jo nameravata spet urediti za njen prvotni namen, prezimovanje južnih rastlin; v zgornjem nadstropju pa bosta opremila nekaj turističnih sob, zato bo predvidoma že jeseni na posestvu skupno devet namestitev. Stroškov vlaganj ne razkrivata, a Blanka Malgaj zagotovi, da so zajetna. Na posestvu organizirajo tudi poroke, timbildinge in druge dogodke. Minuli teden so v sodelovanju s francoskim veleposlaništvom priredili literarna in umetniška srečanja, poimenovana Rendez-vous: Rožni vrtovi Ville Fabiani. Vrtove si je sicer mogoče ogledati po dogovoru, za 20 evrov na osebo.

Romantični sprehod pod pergolo

V Kobdilju je Fabianijeva domačija označena z informacijskimi tablami, a je mestoma dobrodošla usmeritev prijaznega domačina. Da je posestvo kakor ustvarjeno za poročna slavja, je pogosta misel tistih, ki ga obiščejo v teh junijskih dneh. Pred osrednjim poslopjem kraljuje stara murva, na katero med obiskovalci tudi rada nanese beseda. V svojem delu Murva Fabianijev jo je ovekovečil italijanski pisatelj Renato Ferrari. Pripoveduje o ljubezenski zgodbi med Tržačanko Charlotte von Koffler in furlanskim veleposestnikom Antonom Fabianijem, ki sta bila starša Maksa Fabianija in sta si v Kobdilju ustvarila dom s številno družino.

V družbi Brede Čopi iz Društva prijateljev vrtnic Slovenije smo se sprehodili po rožnih vrtovih, ki jih krasi več sto vrtnic. Najprej je Blanki Malgaj pokazala, kako je zacvetela rožnata vrtnica 'Prešeren', ki jo je vzgojil žlahtnitelj in akademik Matjaž Kmecl in je registrirana kot prva slovenska sorta vrtnice. Za posebno romantično doživetje velja sprehod pod pergolo, od koder je mogoče občudovati zelene nize trt pikolita, avtohtone vinske sorte, ki so jo na posestvu tradicionalno pridelovali. Tudi na pergoli se z ene strani razrašča trta in z druge vrtnice.

»Društvo že sedmo leto skrbi za obrezovanje vrtnic. Veliko sadik prihaja iz belgijske vrtnarije, ki je specializirana za stare sorte. Tukaj imamo denimo 'Adélaïde d'Orléans', ki je dobila ime po francoski princesi iz časa Napoleona in izhaja iz leta 1826,« je navedla Čopijeva. V vrtu je najti tudi novejše sorte, kot sta elegantni 'Palais Royal' in 'Pierre de Ronsard', ki pa nimata izrazitejšega vonja. Vrtnice je prav tako izbirala po romantičnih imenih, kot je recimo 'Guirlande d'Amour'.

Sodelovanje z lokalnimi partnerji

»Poleg oživitve vinskega posestva, oddajanja butičnih sob in prirejan­ja raznih dogodkov pripravljamo spletno trgovino in novo blagovno znamko Villa Fabiani. Gre za butično kolekcijo pridelkov in izdelkov s kraško-brkinskega območja, ki so višje kakovosti in nosijo pečat lokalne identitete,« je pojasnila Blanka Malgaj. V razvojnem partnerstvu, financiranem iz evropskih sredstev v višini 50.000 evrov, so se povezali z Inkubatorjem Sežana, Društvom turističnih vodnikov Krasa in Brkinov, socialnim podjetjem Brinjevka, Vinsko kletjo Pri Starčih – Tavčar in zeliščno-etnološko domačijo Belajevi. Kulinarične in druge turistične proizvode bodo predstavili že to jesen.

»Naša vloga pri projektu je dvojna, najprej pomagati našim part­nerjem pri ustrezni predstavit­vi, oblikovali pa bomo tudi osem izletov, v katere bomo vključili njihovo ponudbo,« je povedal Bogdan Macarol, predsednik Društva turističnih vodnikov Krasa in Brkinov. Med drugim bodo poskrbeli za elek­trična kolesa, ki so velik trend v tem segmentu turizma. »Danes ni dovolj, da obiskovalcu z lokalnimi zgodbami predstaviš kraj in kaj ponuja, pač pa je treba vse skupaj prilagoditi tipu turista in njegovim interesom,« je poudaril. »Marsikaj lahko ponudimo, zato si želimo podaljšati obiske in jih predvsem povečati zunaj klasične sezone. Na Krasu pravimo, da imamo dva 'štuka' ali dve nadstropji, ki ju lahko tržimo – zgornji del, se pravi, kar je nad zemljo, in spodnji del, kjer so vinske kleti in jame. Brkini, ki so v turističnem pogledu še slabo poznani, pa so sploh speča Trnuljčica v neokrnjeni naravi,« je bil slikovit.

Fabianijeva pot do Štanjela

Kobdilj je uro hoda oddaljen od Štanjela, ki mu je prav tako dal pečat sloviti arhitekt Fabiani. Med krajema vodi krožna panoramska pot, ki je poimenovana po njem in je – kot so poudarili v Območni razvojni agenciji Krasa in Brkinov – namenjena tako tistim, ki si želijo le sprehoda med lepimi kotički obeh naselij, kot tistim, ki jih je k obisku spodbudila prav Fabianijeva zgodba.

Maks Fabiani se je leta 1917 odločil, da se bo posvetil povojni rekonstrukciji Goriške in svoje ožje domovine – Krasa. Načrtoval je vse, kar je bilo zgrajenega v Štan­jelu med obema vojnama, ko je bil tu župan. Tako je s spremembo namembnosti hiš, zgrajenih na obzidju, te preoblikoval v Vilo Ferrari, z vrtom, ki je veljal za arhitekturno posebnost takrat in še danes. Tudi vgrajene vodovodne naprave so bile za tedanje čase edinstvene. Po besedah Mateja Mljača, predsednika združenja arhitektov Ustanove Maks Fabiani, je terasasti park sredozemske vegetacije, ki obsega razgledni paviljon, ovalni bazen z »beneškim« mostičkom ter umet­no votlino s školjko in vodometom, nastajal kar deset let.