Primer Dutovlje: obnova, ki razburja

Prenova trga – ali placa – v Dutovljah se je zgodila v okviru lanske rekonstrukcije državne ceste, ki prečka vaško jedro, in povzročila precej razburjenja med krajani. To je privedlo celo do ustanovitve civilne iniciative in nato društva Venček, ki se zavzema za spoštovanje in ohranitev kraške kulturne dediščine. Pod okriljem tedna ljubiteljske kulture so organizirali okroglo mizo z naslovom Za kakovostno prenovo kraških vasi in nanjo povabili strokovnjake s področja arhitekture in urbanizma.

Slovenski hoteli v zanki pomanjkanja naložb in strateških lastnikov

V civilni iniciativi in društvu Venček menijo, da se s kulturno dediščino Dutovelj sramotno ravna. Najprej so porušili zgodovinsko kraško gostilno Marička, kjer je dve desetletji bival in ustvarjal Boris Pahor. Sledilo je uničenje 500 let stare mitnice, ki je bila edinstvena profana stavbna dediščina v občini Sežana, so navedli. V lanskem letu se je po njihovem zgodila dodatna degradacija naselbinske dediščine v samem osrčju vasi. »Za piko na i« so izkopali še zaščiten naravni kal (»Križmanovo lokovco«) in ga nadomestili z armiranobetonskim zbiralnikom vode, so zapisali na društveni spletni strani.

Trg pred cerkvijo, kot je bil videti pred prenovo in rekonstrukcijo ceste. FOTO: Google Street View

V podjetju Krasinvest, ki je projektiralo prenovo trga v Dutovljah, so razložili, da je bilo poseg treba izvesti zaradi novega poteka ceste in da so pri tem upoštevali vse smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ta je nasprotoval novemu tlakovanju trga, ki so ga projektanti prvotno predvideli, saj tlaka v preteklosti tu ni bilo. Posegli so še z ometanim betonskim ograjnim zidom, ki so ga – kot »nadaljevanje« cerkvenega – zagovarjali na zavodu, saj so bili prejšnji kamniti stebrički naknadno dodani, netipični in deloma celo nevarni. Z novim stopniščem so cerkveni trg tudi bolj odprli proti središču vasi.

Še vedno krasen kontrapunkt

»Vas je lepo razraščena okoli grebenov; na vrhu cerkveni plato. Če se ji, denimo, bližamo s tomajske strani, vidimo dominantno veduto – in bencinsko črpalko, ki nam zakrije kompozicijo. Onkraj vinogradov je že razpršena gradnja, nato prispemo v jedro vasi, kjer se je zgodila sprememba. Še vedno krasen kontrapunkt: na eni strani cerkvena dominanta, na drugi 'ulični list'. Zagotovo bi se poseg dalo izvesti z več občutljivosti, tudi z umikanjem parkirišč. Asfalta pa okoli cerkve ne more biti! Še hujši je ta stanovanjski blok, ki je odraz nekega drugega časa, gre za ideološko demonstracijo!« Tako je Dutovlje »prostorsko prebral« arhitekt in urbanist Aleksander Saša Ostan, ki je tudi predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in predsednik sekcije arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije.

Stara mitnica, ki je danes ni več. FOTO: Stojan Lipolt

Poudaril je, da je v svetu, ki ga vse bolj opredeljujeta globalizacija in prevladujoča skupna podoba, varovanje avtentičnosti, kot je kraška, še toliko bolj pomembno. Pri tem ne gre le za konzerviranje pretekle podobe, pač pa tudi za njen nadaljnji razvoj. Za vzoren primer je navedel Štanjel, ki se naravno naslanja na pokrajino in je – zaradi Fabianija – izjemen, medtem ko je novi del vasi že druga zgodba. »Stara modrost je, da najprej mi gradimo hiše, potem pa one gradijo nas. Če je okolje harmonično, nas to energetsko dvigne, če je kaotično, nam energijo jemlje,« je razkril. Za arhitekta bi moralo biti vračanje ljudi na trge – kot prostore srečevanja – kompenzacija za odtujenost, ki jo prinaša digitalizacija.

Turistični katalog in resničnost

»Kulturna dediščina Krasa v najširšem pomenu je ena temeljnih vrednosti te naše pokrajine. Predstavlja ključen razvojni potencial, tako v smislu ustvarjanja boljšega bivalnega okolja za prebivalce kot v ekonomskem smislu – zlasti v povezavi s kmetijstvom in turizmom,« je menila Nataša Kolenc, arhitektka konservatorka, zaposlena na Mestni občini Nova Gorica. Kot je nadaljevala, se deklarativno s tem bolj ali manj strinjamo vsi, v praksi pa se pogosto teh razvojnih potencialov ne prepozna. »Ustvarja se vedno več neprivlačnih okolij za ljudi,« je ugotavljala. Eno je fotografija iz turističnega kataloga, kjer je poudarjena kulturna dediščina, drugo pa resničnost vsakdanjega življenja, ki jo predstavljajo ozek pločnik ob cesti in številni avtomobili. »To nas navdaja z občutkom ogroženosti in takim prostorom se raje izogibamo, kar posledično vpliva tudi na ekonomijo in življenje v teh okoljih,« je pojasnila.

Središče vasi, ki je zaradi porušene mitnice degradirano. FOTO: Jasna Čuk Rupnik

Prepričana je, da se je pri razvoju kraja treba vprašati, kakšne so potrebe. »Če se Kras povezuje z vinarstvom, kmetijstvom in turizmom, potem sem ne sodijo podobe urbanega okolja. Cesta, ki jo je občina prenovila med Opatjim selom in Kostanjevico, je po novem zravnana in voznik na njej privarčuje kakšno minuto. Obenem pa je izginil star suhozid in območje je postalo 'dirkališče', kar nikakor ne pripomore k večji prometni varnosti.« Podčrtala je, da ne gre za to, da bi ohranili vse suhozide – morda pa bi katerega vendarle, a je na to treba opozarjati pravočasno. Podoba pokrajine, kulturna dediščina, gospodarski in socialni razvoj ter varstvo okolja so namreč močno povezani med seboj.

Sodelovanje domačinov in strokovnjakov

»Kulturna dediščina so naše korenine, vez z našimi predniki in osnova naše prihodnosti. Slovenskemu jeziku radi priznamo, da je temelj naše identitete, skrbimo zanj in ga negujemo. Prostor pa je redko prepoznan kot enakovreden temelj naše identitete. A je prav tako kot jezik občutljiv in krhek, zelo hitro ga lahko izgubimo ali spremenimo za vedno,« je opisala Maruša Zorec, predavateljica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.

Štanjel, ki mu je dal pečat znameniti arhitekt Maks Fabiani, velja za kraški biser. FOTO: Tomi Lombar

Prometni projekti za historična naselja, kakršne so Dutovlje, bi po njenem zahtevali pozorno roko, da jih usmerja in poskrbi hkrati tudi za javni prostor in vso dediščino – zaščiteno ali ne –, ki ta prostor obdaja. Zato je ob takšnih projektih treba k sodelovanju povabiti lokalno skupnost in vse potrebne strokovnjake – od varuhov dediščine do arhitektov in krajinskih arhitektov. »Situacijo v Dutovljah sem si ogledala in sem do nje kritična. Hkrati pa kot arhitektka vidim možne rešitve, ki bi prostoru vrnile vsaj nekaj tistih kvalitet, ki jih je prvotno nosil v sebi,« je dejala.

Po stopinjah Fabianijeve dediščine

Vodilo prihodnjih obnov kraških vasi bi morala biti po mnenju arhitekta Danila Antonija, ki je tudi predsednik Partnerstva kraške suhozidne gradnje, dediščina Maksa Fabianija. Znameniti arhitekt, ki je skupaj s sodobnikom Jožetom Plečnikom postavil temelje moderne arhitekture na Slovenskem, se je na Kras vrnil z Dunaja, kjer je zapustil bleščečo kariero. »Njegove risbe – številne ideje se sicer niso uresničile – izkazujejo, kako mu je uspelo vanje vključiti kraško identiteto,« je povedal.

Sežanski arhitekt Stojan Lipolt je opozoril, da gre za celovite arhitekturne rešitve ogromno časa in energije. »Prenovi trga v Dutovljah niti ni mogoče očitati napak, je pa zagotovo mogoče prostor bolj ambiciozno urediti. Vsi lepi trgi so namenjeni ljudem, medtem ko se urejen trg z avtomobili imenuje parkirišče,« je pripomnil. Dotaknil se je tudi porušene nekdanje mitnice sredi vasi, ki jo je italijanski investitor najprej kupil, da bi jo obnovil, nato pa jo je porušil. Razočaranim Dutovcem je nato zabrusil, da jim vendar ni podrl Koloseja. »A je mitnica glede na ta trg v enakem razmerju kot Kolosej do Rima,« je sklenil arhitekt.