Industrija sejmov in srečanj vlado poziva k pomoči

Industrija sejmov in srečanj je imela lani v povprečju 61 odstotkov manj prihodkov, letos pa predvidevajo 63-odstotni padec glede na leto 2019, zato predstavniki te panoge pričakujejo posebno pomoč za to dejavnost. Če se to ne bo zgodilo, bi lahko prihodnje leto propadla polovica podjetij, opozarjajo.

Državna pomoč za odpovedi martinovanj

Predstavniki industrije sejmov in srečanj so včeraj ponovno opozorili, da zaradi epidemije niso smeli poslovati več kot 14 mesecev, od septembra pa je njihovo obratovanje spet omejeno. Kljub obljubam v vsem tem času niso prejeli nobene posebne pomoči, čeprav je Evropska unija dopustila pomoč za to dejavnost. Ministrstvo za gospodarstvo najbolj prizadetim podjetjem že od poletja obljublja 30 milijonov evrov enkratnega nadomestila iz evropskih sredstev, a razpisa še vedno niso objavili. »Razpis, ki bo naslovil ponovni zagon po epidemij, je v pripravi, objavo pa pričakujemo v januarju 2022. Ker gre za digitaliziran razpis, priprava traja nekoliko dlje, bodo pa postopki zatem stekli toliko hitreje,« pravijo na ministrstvu.

Odpovedi dogodkov in beg kadra

Član upravnega odbora zbornice te dejavnosti Dejan Žura je opozoril, da je tudi po koncu epidemije poslovanje njihovih podjetij zelo omejeno, zaradi slabe epidemiološke slike pa je tudi obisk slabši, kar pomeni manjše prihodke ob višjih stroških. »V zadnjem mesecu samo za november in december odpadlo več kot 300 dogodkov,« je ponazoril in dodal, da je s tem tudi vse manj upanja za obstoj. Dodal je, da bodo s propadom podjetij izgubili tudi znanje. Žura je navedel, da se je obseg kadrov v tej industriji lani glede na leto 2019 skrčil za 24 odstotkov, letos pa že za 30 odstotkov.

Direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je opozoril, da priprava dogodkov in sejmov lahko traja več kot leto dni in da morajo podjetja vse do izvedbe stroške pokrivati sama. Dodal je, da je tudi ob izvedbi dogodka prihodkov zaradi zdravstvene krize manj. Indeks obiska na sejmu Narava in zdravje v Ljubljani je bil na primer le 38, udeleženih razstavljavcev pa le 61. Direktor združenja organizatorjev koncertov Mitja Prezelj je dodal, da je lani odpadlo več kot 1250 glasbenih prireditev, kar pomeni 110 milijonov evrov manj prihodkov, letos pa bo ta upad po njihovi oceni še višji.

Kaj pričakujejo?

V združenju industrije sejmov in srečanj so zato vlado ponovno pozvali, da jim v okviru interventnega zakona ponovno omogoči subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnika ter temeljni mesečni dohodek, pomoč kritja dela fiksnih stroškov, podaljšanje in spremembo ukrepa, ki zagotavlja vračilo 80 odstotkov vloženih sredstev za odpoved prireditve na sto odstotkov. In še, da jasno opredeli, kaj je dovoljeno in kaj ni, in to tako, da so prepovedi in omejitve primerljive z drugimi dejavnostmi.