Naša naloga je urediti takšne oblike trajnostne mobilnosti, da jih bo lažje in ugodneje uporabljati kot netrajnostne, je pred začetkom poletne turistične sezone poudaril Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe. Želijo si predvsem odgovornih gostov, ki se bodo pred obiskom pozanimali o okolju, v katero vstopajo, in se obnašali temu primerno – od parkiranja in kampiranja na mestih, kjer je to dovoljeno, do hoje po gorah v primerni opremi. 

Jezero ni vodni park, cerkev pa ne plaža

Že današnjagneča na cesti je bila znamenje, da so pred nami selitve narodov in znova turistične številke, ki na nekaterih naravnih območjih pogosto presežejo mejo znosnosti. V občinah, ki sodijo v Biosferno območje Julijske Alpe, so lani našteli približno 4,2 milijona prenočitev, kar je bilo več kot rekordnega leta 2019. Letos pričakujejo še več obiskovalcev, z njimi pa spet nepregledne kolone pločevine. V takih razmerah si je težko prizadevati za lepo izkušnjo obiskovalcev in hkrati mirno vsakdanje življenje domačinov, česar si želijo vsi sodelujoči na omenjenem območju.

Preveriti vse možnosti

Zato so z dodatnimi prevozi in daljšimi urniki zlasti na vrhuncu sezone okrepili vzporedni sistem javnega potniškega prometa. Kot je na današnji novinarski konferenci napovedal Klemen Langus, bo poleti na voljo okoli 30 linij dodatnih javnih prevozov, kar je po njegovih besedah zametek javnega potniškega prometa Julijske Alpe. »Naše osnovno izhodišče je, da je gost v Julijskih Alpah brez avtomobila popolnoma mobilen. Vendar se mora za to odločiti. Predvsem dnevnim obiskovalcem svetujemo, da preverijo vse možnosti, ki so na voljo na tem območju, tako za prihod na destinacijo kot za mobilnost znotraj nje,« je pozval Langus, sicer tudi direktor Turizma Bohinj. Lani so z javnimi prevozi dosegli okoli 150.000 potnikov, za letos upa, da bodo številke višje.

Za trajnostno mobilnost si v Bohinju že nekaj časa prizadevajo, a vsaj doslej je bilo linij pogosto premalo. Foto Blaž Račič

Javne prevoze organizirajo parkovne lokalne skupnosti, sofinancirajo jih v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP). Ena od novosti je, denimo, električni kombi, ki bo med letom na voljo za prevoze domačinov iz Loga pod Mangartom, v poletni sezoni pa za turiste; med drugim bo vozil na Mangartsko sedlo. Načrtujejo, kot je napovedal Tit Potočnik, direktor omenjenega javnega zavoda, uvedbo dodatnih. »Ljudi bi radi spodbudili k spremembam navad,« je poudaril Potočnik.

Na območju Bohinja bo poleti organiziranih devet linij javnega prevoza, s katerimi bosta dostopna tudi Vogar in Rudno polje. Potem ko so lani poleti našteli 56.000 potnikov, jih letos pričakujejo bistveno več. Sezonski javni prevozi so pomembni tudi za domačine, saj obstoječe državne linije ne vodijo nujno do njihovih domov. »Skrb za ohranitev naše prvobitne identitete in vzdržnega vsakdanjega življenja, posebej prometa, zahteva vse več naše pozornosti. Bohinj je predvsem naš dom in zatorej naša odgovornost, da ga ohranimo,« je poudaril Jože Sodja, župan občine Bohinj, ki je naštel več kot 650.000 dnevnih obiskovalcev na leto in več kot 150.000 prenočitev.

V sezoni prav tako ne bo pravih razlogov, da bi se z avtomobili vozili v dolino Vrata, je prepričan Matjaž Podlipnik iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Občina Kranjska Gora bo, kot je napovedal, poskrbela za brezplačne avtobuse, ki bodo vozili tja od 1. julija do 3. septembra, na vrhuncu sezone nepretrgoma od 5. do 21. ure, uredili so še dodatno parkirišče v Mojstrani. V Posočju se bodo letos povezali tudi čezmejno, s Čedadom in Trbižem, in s tem segli do železniških povezav.

Če ne bo šlo drugače, bodo globe

Dodatne prevoze bodo prav tako uvedli v blejski občini, predvsem linije na Pokljuko (avtobus bo vozil štirikrat na dan, prvi z Bleda ob 7.20, zadnji s Pokljuke ob 20.30), ter povezave z okoliškimi kraji. Tudi okoli jezera bo vsako uro vozil avtobus, za katerega si želijo, da bi ga obiskovalci in domačini uporabljali za gibanje ob jezeru in obiskovanje kopalnih območij. Od 15. junija bo cesta na južno stran skozi Zako zaprta, je napovedal Blaž Veber iz Turizma Bled. Razmere na področju trajnostne mobilnosti se, je razmišljal, resda izboljšujejo, a so še daleč od tega, da bi bile te oblike za uporabnike dostopnejše in ugodnejše od osebnega avtomobila.

Informacije je mogoče dobiti tudi na prikazovalnikih s QR-kodami. FOTO: Simona Bandur

Kot je napovedal Veber, bodo v tej sezoni povečali nadzor redarske službe, na terenu bodo tudi informatorji, ki bodo delovali po načelu »Vprašaj me, sem domačin«. Če opozorila ne bodo zalegla, bodo sledile globe, ki znašajo 200 evrov. Lokacije, kjer je kopanje prepovedano, so že več let določene z občinskim odlokom o javnem redu in miru ter označene z opozorilnimi tablami.

Podobno obljubljajo v Bohinju, kjer so pred dvema letoma prepovedali uporabo večjih kopalnih pripomočkov, prav tako na obali ni dovoljeno predvajanje glasne glasbe, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in na bližnjem mostu zadrževanje v kopalkah, na severni obali jezera pa kolesarjenje. Pozorni bodo tudi na spoštovanje plovnega režima. Kot so poudarili sodelujoči na novinarski konferenci, je kaznovanje res skrajni ukrep, toda zlasti pri plovilih ne gre samo za estetiko, ampak predvsem za to, da so ta morda že bila na morju, v rekah in drugih jezerih ter se z njimi lahko prenašajo organizmi, ki so lahko škodljivi za ekosisteme, kakršna sta Blejsko in Bohinjsko jezero, zlasti pa visokogorska jezera, kjer je kopanje prepovedano.

Razmere na področju trajnostne mobilnosti se izboljšujejo, a so še daleč o tega, da bi bile te oblike za uporabnike bolj dostopne in ugodnejše od osebnega avtomobila, meni Blaž Veber, direktor Turizma Bled. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Imamo jasno predstavo, kakšne obiskovalce si želimo. Takšne, ki so informirani, ozaveščeni in imajo ustrezne navade z vidika ohranjanja narave,« je poudaril Tit Potočnik. Župan Bohinja Jože Sodja je dodal, da morajo biti tudi domačini za zgled. »Samo s spoštljivim korakom vsakega, tako domačina kot obiskovalca, bomo v prihodnje lahko uživali v lepotah, ki nam jih ponujata ohranjena naravna in kulturna dediščina. Ob številnih obiskovalcih je to vse težja naloga in brez pravil, ki jih postavljamo živečim v naši občini in tudi vsem obiskovalcem, ne gre. Prav zato pozivamo domačine in goste, da ohranjajo naše travnike, parkirajo zgolj na označenih mestih, ne taborijo v naravnem okolju, pobirajo pasje iztrebke …,« je pozval.

Opozarjanje na nevarnosti v gorah

Pomemben del vzgoje obiskovalcev je, kot se kaže že leta zapored, tudi opozarjanje na nevarnosti v gorah. Tam je še vedno precej debela snežna odeja, ki se bo, kot kaže, obdržala globoko v poletje, zato morajo imeti obiskovalci zimsko opremo. Pred časom je Planinska zveza Slovenije turistične delavce pozvala, da goste, ki si želijo obiskati gore, o tem ustrezno informirajo. Kot je dejal Jože Sodja, to tudi počnejo. Še pred leti se lastniki namestitev niso hoteli vtikati v načrte turistov, zdaj pa jim svetujejo glede opreme in pripravljenosti, kakršno zahteva slovensko visokogorje.