Brioni – mnogo več kot le (nekdanja) Titova rezidenca

Za marsikoga je prva asociacija na Brione še danes Josip Broz - Tito, ki je na otokih preživel od štiri do šest mesecev na leto. Bili so njegova uradna rezidenca, na njih je sprejemal politike in diplomate, monarhe, filmske dive in druge javne osebnosti. Brioni se najbrž nikoli ne bodo izmotali iz Titove sence, niti si tega ne želijo, saj je povezava z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom del njihovega »šarma« in turistične ponudbe. Se pa da odmisliti zgodovinski kontekst in med obiskom Brionov zares uživati v miru, dobri klimi in naravnih lepotah.

In teku. Moj prvi stik z Brioni je bil polmaraton, za katerega sem zmotno mislila, da bo dokaj preprost, ravninski, pa se je izkazalo ravno nasprotno. Ampak o tem kdaj drugič. Otočje sestavlja 14 otokov, najbolj razčlenjena sta Mali in Veliki Brion. Slednji je največji in najbolj obiskan – ker na drugih še nisem bila, si ne upam uporabiti tudi pridevnika najlepši. Mnogi ga. Otok me je navdušil z nadvse lepo naravo, čistočo in prijaznostjo skorajda vseh, s katerimi sem bila v stiku.

Nič nenavadnega ni, da obiskovalcu med vožnjo s kolesom pot prestreže zajec, kot tudi ne, da še pred zajtrkom s hotelskega balkona v parku uzre čredo damjakov ali jelenov. Na otoku raste ena najstarejših oljk v Sredozemlju, posajena v 4. stoletju, ki obrodi še danes.

Dom slonice Lanke

Ob obisku otoka zato ne preseneča, da je Tito nanj pripeljal številne znane osebnosti, od Sophie Loren in Elizabeth Taylor, Richarda Burtona in Alberta Moravie, Cheja Guevare in Valentine Tereškove, do iranskega šaha Reze Pahlavija ter britanske kraljice Elizabete II. Safari park, neklasičen živalski vrt, v katerem so živali, ki jih je Tito prejel v dar od državnikov, je ena od glavnih turističnih znamenitosti Velikega Briona, in še danes dom slonice Lanke. Ta je, stara dve leti, na otok prispela leta 1972 kot protokolarno darilo indijske premierke Indire Gandhi Josipu Brozu. Pogled na veličastno ostarelo slonico mi je sicer vzbudil mešane občutke, zdela se mi je – osamljena. Ni pa nobenega dvoma, da je vladarica parka.

Slonica Lanka, ki jo je Indira Gandhi leta 1972 podarila Josipu Brozu. FOTO: Anja Intihar/Delo

Med vožnjo s turističnim vlakcem, s kolesom ali pa, če smo že začeli z razlogom obiska Brionov, med tekom, se bo pogled ustavil pri nojih, pavih, kozah, racah, pa pri skupini stepskih in gorskih zeber, ki so na otok prišle med letoma 1960 in 1961 iz Gvineje, poslal jih je nekdanji gvinejski predsednik Sékou Touré.

Ena od atrakcij je papagaj Koki, ki zna povedati svoje ime in obiskovalca pred kletko prijazno vpraša, kako je. Spada med večje vrste papig, z njegovim kljunom se ne bi želela srečati, čeprav Koki deluje prijazen, radoživ in hudomušen. Živalca je bila Titovo darilo vnukinji Aleksandri (Saši) Broz za njen deveti rojstni dan. Redko kdo skriva navdušenje nad čopkasto pojavo – z njim so se fotografirali številni znani obiskovalci Brionov, od Johna Malkovicha do princese Karoline Monaške.

Anekdot, povezanih z Brioni, ni malo, le da vse segajo v neke druge čase. Ves otok je pravzaprav – muzej, najsi gre za odtise dinozavrov, razstavo fotografij Josipa Broza Tita na Brionih, razstavo kopij fresk in glagolskih napisov iz Istre in Kvarnerja v cerkvi sv. Germana ali za hotel, ki z visokimi stropi in bogato okrašenimi lestenci še zmeraj kaže ostanke nekdanje veličastnosti.

Na otoku sta le dva hotela in bistveno več turistov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Titov cadillac in dinozavrove stopinje

Otok je mogoče obiskati samostojno ali se udeležiti vodenega izleta, plovila lahko v pristanišču pristanejo brez predhodne najave. Za premikanje po narodnem parku je najbolje najeti kolo ali električni avtomobil (cena je približno 30 evrov za dobro uro) – ena ura je za Safari park, »pogovor« s Kokijem in postanek za kavo dovolj; če se na razvejanih gozdnatih poteh človek ne izgubi.

Še ena od zanimivosti je Titov cadillac, odlično ohranjena atrakcija predvsem za ljubitelje starodobnikov. Avtomobil so državniku menda podarili jugoslovanski izseljenci iz Kanade. Omenjam ga zato, ker je 5,6 metra dolgo in dva metra široko »mrcino« mogoče najeti. Cena je sicer zgodovinski veljavi avtomobila primerna – z njim se je Tito po Brionih vozil do leta 1979 in prevozil skoraj 29.000 kilometrov.

Poleg njega so v sproščeni vožnji uživali med drugimi indijska premierka Indira Gandhi, kamboški princ Sihanouk in egiptovski predsednik Gamal Abdel Nasser. Brioni so postali Titova rezidenca leta 1949. Dal je prenoviti objekte, zgraditi nove, obogatiti floro in favno. Med letoma 1949 in 1983 je bilo celotno otočje pod posebnim varnostnim režimom in nedostopno za turiste.

Otočje sestavlja 14 otokov, najbolj razčlenjena sta Mali in Veliki Brion. Slednji je največji in najbolj obiskan. FOTO: Shuttestock

A ni bil samo Tito tisti, ki je zaznamoval Brione. Novejša zgodovina parka se je začela s prihodom velikega vizionarja, avstrijskega industrialca Paula Kupelwieserja, ki je otočje od nekega tržaškega trgovca kupil leta 1893 in ga začel preurejati v mondeno letovišče. Zasadili so borovce, uredili sprehajalne poti, zgradili hotele in vile ter teniško in golf igrišče, pa pristanišče, kamor so lahko vstopali le ob plimi …

Prav tik ob vhodu v pristanišče stoji zanimiva in nenavadna zgradba Hiša za čolne, v kateri je nekoč živel otoški zdravnik Otto Lent. Danes je stavba posodobljena in preurejena v izobraževalni center, v katerem obiskovalce nagovarjajo tudi k varovanju narave. Nevarnosti, ki ogrožajo naravne habitate, so ponazorili z glasno glasbo, na sredino prostora pa v opomin človeštvu postavili različne odpadke, zbrane med čiščenjem brionskih plaž – od vrvi, steklenic in pločevink do povsod prisotne plastike.

Na ladji, ki redno vodi iz Fažane in nazaj. FOTO:Anja Intihar/Delo

Štiridesetletnica narodnega parka

Brionsko otočje je bilo pred štiridesetimi leti – 1. novembra 1983 – razglašeno za narodni park. Prvi izletniki so na otoke prišli spomladi leta 1984. Danes otočje obišče približno 200.000 obiskovalcev na leto. Dostop je mogoč z ladjico iz Fažane, vožnja traja okoli 15 minut, ob predhodni najavi je mogoče pripeljati tudi lastno kolo ali skuter. Nastanitev na Velikem Brionu nudijo v hotelih Neptun in Istra ter v sobah, pa tudi v ekskluzivnih vilah.

Za goste hotela je na Ulici Boraca 9 na voljo varovano parkirišče, izletniki pa lahko avtomobile pustijo na parkiriščih v neposredni bližini pristanišča v Fažani.

S posebno visoko temperaturo morja se Brioni ne morejo pohvaliti, poleti se giblje med 22 in 25 stopinjami Celzija, medtem ko je temperatura zraka poleti okoli 23 stopinj. Morda kakšno stopinjo premalo za ljubitelje pripeke – vsekakor pa kakšnih deset stopinj preveč za rekreativno tekačico.