Adventni sejmi v soseščini

Slovenci se bomo v prihodnjih tednih razporedili po različnih adventnih sejmih pri nas in v soseščini. A začnimo z enim najstarejših in menda tudi najlepših v Evropi, nikjer drugje kot v Mozartovem mestu.

Ni dvoma, da je osrednji adventni sejem v Salzburgu na trgu Residenz, trgu, ki se je v filmsko antologijo vpisal z enim od uvodnih prizorov v kultnem muzikalu Moje pesmi moje sanje: mlada redovnica Maria zamuja k maši v samostanu in teče skozi mesto ... Ne velja samo za enega najstarejših adventnih sejmov na svetu, pač pa tudi za enega najlepših. V sosedstvu katedrale, pod mestno trdnjavo, nekaj korakov stran od glavne ulice Getreidegasse in Mozartove rojstne hiše.



V mrzli prestolnici Solnograškega je te dni kljub zeleni odeji pravo zimsko vzdušje. Sejem ima tradicijo, ki se vleče od 15. stoletja, ko so prirejali tako imenovani Tandlmarkt in že takrat na istem mestu, pred katedralo, ponujali najrazličnejše dobrine. V 17. stoletju so ga krstili za Nikolaimarkt (sv. Miklavž), le da se je takrat začel dva tedna pred 6. decembrom in končal dva tedna po njem, prodajali pa so vse vrste drobnarije, tudi igrače in sladkarije.

Nikolajev sejem so že takrat po slavi postavili ob bok velikim prestolnicam, Dunaju, Parizu, Amsterdamu. Do zgodnjih tridesetih let prejšnjega stoletja je bila božična tržnica omejena na območje katedrale, potem pa se je razširila na sosednji trg.


 

Narejeno v Salzburgu

Danes je t. i. Christkindlmarkt (božični sejem) znan po vsem svetu in z velikim pompom ga odprejo v četrtek pred prvo adventno nedeljo, zaprejo pa 26. decembra. Na ličnih lesenih stojnicah prodajajo predvsem lokalne specialitete, izdelkov »made in China« skorajda ne boste našli, pač pa razne avstrijske okraske, copate, sveče, pletenine, kadila, dišave. Gre skorajda za razstavo starih obrti, ki jim prišlek ne ve niti imena, saj misli, da so se že zdavnaj izgubile v kolesju zgodovine. Ročno izdelane jaslice in jasličar, ki jih prodaja, je zagotovo eden takih prizorov.

Ne gre brez kuhanega vina in punča, ki ga Avstrijci tradicionalno pijejo v tem času (in naj bi ga v mesto prinesel mladi Mozart), niti brez klobasic in karameliziranih jabolk, pa domačih žele bombonov, čokolad najrazličnejših oblik in kombinacij in še in še. Nad stotimi lesenimi stojnicami se boči okrasna veriga luči (tudi že tradicionalna okrasitev), vsako leto pripravijo tradicionalni spremljevalni program (glasbeni nastopi zborov in raznih zasedb), tradicionalno pa na istem mestu stoji tudi stoletna božična smreka.

Salzburg se ponaša z več božičnimi sejmi in vprašanje, kateri je najlepši, nima enoznačnega odgovora. Sejem pri dvorcu Hellbrunn, poletni rezidenci nekdanjih salzburških nadškofov, le nekaj kilometrov iz Salzburga, je usmerjen k otrokom in družinam; pripravijo pravi pravcati živalski vrt, pa poštni urad, kamor otroci oddajajo pisma Božičku, tovarno piškotov in taborniški ogenj za pečene penice. Potem pa so še manjši, nekateri pravijo celo bolj prijetni sejmi, denimo pri dvorcu Mirabell ali kar na dvorišču salzburške trdnjave, ki Salzburg pospremijo do božiča. Po njem sledi drugačno rajanje ...


 

V Nemčiji že v polnem pogonu

Nemci v veseli december skočijo že pred Slovenci. Že sredi novembra, takoj po svetem Martinu, ki v Nemčiji ne spreminja mošta v vino, ampak je dobrodelnež in prinaša luč, hiše razsvetlijo novoletne lučke. Na božični sejem v Frankfurtu se vsako leto zgrinjajo trume obiskovalcev. Prihajajo z vseh koncev Hessna. »Z upokojenci vsako leto obiščem drug božični sejem. Zelo lep je v Leipzigu. Je bolj domač in manjši kot tu v Frankfurtu,« pove simpatična starejša gospa iz Marburga, s katero poklepetamo ob obveznem pitju kuhanega vina in otroškega punča.

Božični sejmi v Nemčiji so prava poslastica za oči in želodce. Od obveznih klobas in ocvrtih krompirjevih hlebčkov pa kurtoša in velikanskih prest do palačink in vseh vrst sadja, oblitega s čokolado. Na stojnicah prodajajo vse vrste izdelkov. Kape, šale, jaslice, sladkarije, čaje, čokolado, ročne izdelke, turistične spominke … Obvezen sestavni del so tudi jaslice v velikosti človeka, vrtiljak za otroke pa posebna uta, v kateri prodajajo steklene okraske za novoletno jelko.

Z majhnimi otroki je sejem najbolje obiskati sredi dneva. Ob večerih se močno napolni, med stojnicami se gnetejo množice ljudi, oborožene s kuhanim vinom. Je pa ob večerih seveda bolj čaroben, saj ga razsvetljuje na tisoče lučk. V nasprotju s slovenskimi se sejmi v Nemčiji običajno končajo še pred božičnim večerom. Takrat nastopi čas za druženje z družino doma. Od slovenskih se razlikujejo tudi v tem, da točijo pijačo v vračljive, lepo potiskane keramične lončke, ki jih obiskovalci lahko shranijo za spomin ali pa na stojnico vrnejo v zameno za trievrsko kavcijo.


 

Novi Sad tekmi za najboljši evropski božični sejem

Novosadski božični sejem je eden redkih, če ne celo edini v Srbiji, ki ga postavijo že na začetku decembra. Srbija, povečini pravoslavna dežela, namreč praznuje božič dva tedna pozneje kot katoliška zahoda Evropa. To jih ne odvrne od tega, da ne bi mest praznično osvetlili že novembra, vendar samo tam, kjer je katolikov več – v Vojvodini z glavnim mestom Novim Sadom. Tu postavijo tudi božično-novoletni sejem, ki od leta 2016 pritegne vsako zimo precej obiskovalcev tudi od drugod.

Sejem letos tekmuje v glasovanju na portalu Najboljša evropska destinacija (European Best Destinations) skupaj z najbolj poznanimi evropskimi božično-novoletnimi sejmi, a bo sejem v Novem Sadu sijočim velikanom težko kos.



Na glavnem novosadskem trgu – Trgu svobode med katoliško katedralo in mestno hišo iz avstro-ogrskih časov – so letos postavili okoli 50 lesenih hišic, v katerih prodajajo sladkarije, napitke in izdelke domače obrti. Vsak večer se zasliši pojoča jelka, v kateri prepevajo osnovnošolci, za njimi zaigra orkester ali glasbena skupina, vozijo pa tudi fijakarji, piše v promocijskem gradivu, a to nedeljo, ko smo sejem obiskali, ni bilo ničesar od tega. Morda zato, ker so zbori že opoldne koncertirali v bližnji dvorani.

Majhni otroci so imeli veliko veselja na klasičnem vrtiljaku in s fotografiranjem ob snežno belih jelenih, odrasli pa s »kuhančkom«, še raje pa »rakijico«, ki je tam bolj v navadi. Zagotovo bo več obiska in programa v dneh, ki bodo bliže božiču in silvestrovemu.
 

Zagreb v adventni preobleki

»Naj se čarovnija začne,« obiskovalce nagovarjajo snovalci adventnega sejma v Zagrebu, ki se je kar tri leta zapored kitil z nazivom najboljšega božičnega sejma po oceni glasovanja na portalu Najboljša evropska destinacija. Letos se je odprl že 30. novembra, zanj pa je značilno, da ni omejen na en trg ali ulico, ampak je v božično sejmišče spremenjeno tako rekoč vse središče mesta. Letos so tematsko uredili 16 lokacij, praznično razpoloženje dopolnjujejo in soustvarjajo številne kulturne ustanove, ki na različne načine dopolnjujejo program.



Osrednji del ponudbe je kajpak kulinarika – od lokalnih klobasic z zeljem, štrukljev, sarme ... do globalne kulinarične fuzije v enem najbolj priljubljenih delov zagrebškega adventnega sejma, v Parku Josipa Juraja Strossmayerja.

Tamkajšnje dogajanje imenujejo fuliranje (lokalni izraz za tipično poulično dejavnost, fooling around ali postavanje), letos so temu dodali še izraz gourmingle oziroma druženje ob gurmanskih užitkih, pripravljajo še kulinarične sprehode, vsak dan ob štirih popoldne s Trga bana Josipa Jelačića. Tudi ponudba napitkov je prilagojena trendu butičnih pivovar in žganjarn, čeprav tipičnih napitkov – kuhanega vina in kuhanega žganja – ne morejo vreči s prestola.

Bogat je tudi program za otroke, še posebej v »najbolj divjem delu mesta«, kakor pravijo Maksimirju, kjer je živalski vrt, v tem času poimenovan Polarni advent – vse do 7. januarja prihodnje leto, ko se bo čarovnija v Zagrebu končala.


 

Praznično vzdušje že širi Miklavž

Praznično vzdušje se širi tudi po ulicah Trsta. Vse do nedelje, 8. decembra, je mogoče nakupovati na Miklavževem sejmu na Viale XX. Settembre. K nakupu tradicionalnih daril in rokodelskih izdelkov, tudi jaslic, vabi stotnija stojnic, na treh je mogoče kaj pojesti ali popiti. Na trgu Don Bonifacio bo mogoče srečati tudi Miklavža, ki bo delil bonbone in drobna darilca ter zbiral otroška pisemca.

Že v ponedeljek, 9. decembra, se bo dogajanje preselilo na območje Velikega kanala, k cerkvi in na Trg svetega Antona ter v okoliške uličice, božični sejem, o katerem na facebook strani razglašajo, da je največji evropski božični sejem ob morju, pa bo vztrajal vse do prihoda Svetih treh kraljev oziroma do prihoda Befane, 6. januarja. Tudi tukaj bodo na voljo najrazličnejši izdelki, primerni za božična obdarovanja.

Praznično podobo te dni dobiva tudi osrednji mestni trg Unità, kjer so postavili božična drevesa, kmalu bodo še jaslice. Dvaindvajsetega decembra je napovedan prihod Božička na kočiji s konjsko vprego, spremljali ga bodo tudi godbeniki Viktor Parma iz Trebč. V soboto in nedeljo, 21. in 22. decembra, bo dogajanje popestril bolšji sejem na temo božiča, tam bo tudi kotiček, kjer bodo otroci lahko zamenjevali igrače, zgoščenke, devedeje, stripe in videoigrice.

 

Ljubljana s pridihom ledenosti

S prižigom več kot 50 kilometrov lučk v slogu prepoznavne okrasitve družine Modic se je minuli petek tudi v Ljubljani začel veseli december. Vsebina prazničnega sejma, ki se razprostira na šestih lokacijah (na Bregu, Gallusovem nabrežju, Cankarjevem nabrežju, Kongresnem trgu, Prešernovem trgu in Petkovškovem nabrežju), je podobna kot v preteklih letih. Na njem je mogoče kupiti izdelke slovenskih oblikovalcev in obrtnikov ter se okrepčati s hrano (prevladujejo jedi z žara in klobase) in pijačo.

Na Kongresnem trgu je na ogled Ledena dežela, ki jo je mesec dni na temo ljubljanske zgodovine iz 80 ton ledenih blokov klesalo, žagalo, brusilo in gladilo ducat mednarodnih umetnikov. Veseli december bo spremljala vrsta delavnic, predstav (novost je Ledena kraljica, ki bo širila pravljice in navduševala z žonglerskimi, čarovniškimi in akrobatskimi točkami) in prireditev, prva bo Miklavžev sprevod v četrtek ob 17. uri. Stopnjevale se bodo s približevanjem silvestrovemu, vse do 5. januarja, ko bo mesto prešlo v običajno januarsko umirjenost.